1. Status in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN v pomorskem pravu : diplomsko deloMaša Klobučar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o statusu in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen status in možnost izkoriščanja imajo posamezne države in na kakšen način k temu pripomore Konvencija OZN. Konvencija OZN o pomorskem pravu na splošno ureja pravni položaj teritorialnega morja. Ureja morski prostor kot celoto, kar pa vključuje tudi znanstveno raziskovanje, varstvo morskega okolja in pa tudi prenos morske tehnologije. Suverenost se nad teritorialnim morjem izvaja po pravilih in določbah mednarodnega prava, ki so v skladu s Konvencijo. Stanje se je skozi zgodovino tudi spreminjalo, saj je na samem začetku mednarodnega prava veljalo, da vsak nosi svoje pravo s seboj, sedaj pa velja načelo enakosti in enakopravnosti prava na skupnem področju, ki mu pravimo odprto morje. Države lahko svoje pravo uveljavljajo le na svojem ozemlju in druge države ga morajo spoštovati. To nam pove, da smo naredili velik napredek v meddržavnem sodelovanju in mirnem reševanju sporov. Vzpostavil se je tudi učinkovit sistem mednarodnega sodišča s svojimi sodnimi organi, ki upravljajo sodišče. Sodišče vzpostavlja enak pravni položaj, preprečevanje arbitrarnosti, članstvo se še širi in s tem tudi pravice držav. Posamezne države, ki so ekonomsko šibkejše, nimajo dostopa do morja ali pa so le-te manj razvite od drugih in morja ne morejo raziskati v popolnosti, zato se je čez leta razvijal sistem mednarodnega pomorskega prava, ki velja za vse države enako. Zato Konvencija OZN predstavlja mednarodno pogodbo, ki je temelj pomorskega prava za vse države. Konvencija teži k mednarodnemu sodelovanju in enakopravnosti vseh držav. Vodi jo načelo, da sta pomorsko dno in pomorski prostor skupna dediščina vseh nas in ga imamo zato vsi pravico raziskovati in uporabljati. Konvencija, ki je nastala na podlagi tretje konference Združenih narodov o pomorskem pravu in stopila v veljavo leta 1994, je nadomestila štiri predhodne pogodbe, ki so do tedaj predstavljale pravni režim. Poleg določb, ki so do tedaj veljale in opredeljevale oceanske meje, je Konvencija vzpostavila splošne obveznosti za varovanje morskega dna in okolja ter zaščito svobode znanstvenega raziskovanja morskega dna. Ustvarila je povsem nov režim za nadzor izkoriščanja mineralnih virov na območjih globokega morskega dna, ki je izven državnih jurisdikcij.
Ključne besede: pomorsko pravo, Konvencija OZN, morsko dno, pomorski prostor, izključna ekonomska cona, mednarodne pogodbe, sodišče za pomorsko pravo, območje državne jurisdikcije, morje
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (559,33 KB) |
2. Oborožen poseg Ruske federacije v Ukrajino v luči prepovedi uporabe oborožene sile : diplomsko deloMario Marušić, 2023, diplomsko delo Opis: Mednarodna skupnost je poseg Ruske federacije v Ukrajini leta 2014 in 2022 na splošno obsodila kot kršitev prepovedi uporabe sile v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Ustanovne listine Organizacije združenih narodov. Težko si je predstavljati, da je uporaba oborožene sile danes sploh mogoča, saj je ta prepovedana z mednarodnim običajnim pravom, številnimi mednarodnimi pogodbami, deklaracijami, konvencijami in potrjeno s sodno prakso. Vse prepogoste kršitve te prepovedi postavljajo pod vprašaj njeno avtoriteto v mednarodni skupnosti, izjeme od te prepovedi pa so izkoriščane za pravno upravičenje njene uporabe. Vojne sicer spremljajo celotno zgodovino človeštva, vendar so grozote dveh svetovnih vojn mednarodno skupnost privedle do spoznanja o nesmiselnosti vojskovanja in do njene splošne prepovedi z BriandKelloggovim paktom in nadalje z Ustanovno listino Organizacije združenih narodov ter številnimi drugimi dokumenti. Diplomsko delo obravnava ruski oborožen poseg v Ukrajini v luči prepovedi uporabe oborožene sile. Delo se začne s prikazom razvoja načela prepovedi uporabe sile, problemom, ali je uporaba sile kljub izjemam imperativna norma, in razmerjem med samoobrambo in uporabo oborožene sile. Nadalje so obravnavani dogodki iz leta 2014, ko je Ruska federacija z vojaško okupacijo in priključitvijo Krima ter spodbujanjem uporov na vzhodu Ukrajine kršila prepoved uporabe sile po Ustanovni listini Organizacije združenih narodov, pomeni pa tudi dejanja agresije, določena v Rimskem statutu Mednarodnega kazenskega sodišča. Vseobsežna uporaba sile po 24. februarju 2022 je zgolj nadaljevanje in stopnjevanje tega konflikta, ki ga je rusko vodstvo skušalo, vendar neuspešno, argumentirati kot uporabo pravice do samoobrambe. Ruska uporaba oborožene sile je tako sprožila številna vprašanja glede prepovedi uporabe oborožene sile kot tudi vprašanja vojnega in humanitarnega prava.
Ključne besede: rusko-ukrajinski konflikt, oborožen napad, agresija, samoobramba, Ustanovna listina OZN, jus cogens, Rimski statut, vojno pravo, humanitarno pravo
Objavljeno v ReVIS: 29.03.2024; Ogledov: 362; Prenosov: 9
Celotno besedilo (773,87 KB) |
3. |
4. Mednarodno pravni položaj države, nečlanice OZN : diplomsko deloNina Kopač, 2021, diplomsko delo Opis: Problematika temelji na mednarodnem pravnem delovanju držav članic v primeru reševanja sporov, ki včasih tudi zatakne, sploh ko je govora o vstopu nove članice kot je na primer Kosovo, ki seveda izpolnjuje vse pridružitvene pogoje iz 4. člena Ustanovne listine OZN o sprejemu in prav tako ni v neskladju mednarodnega prava. Problem nastane ko se redna članica Rusija poslužuje pravice do Veta in Kosovu preprečuje (blokira) vstop v članstvo OZN. Sprejetje take odločitve namreč nasprotuje ključnim interesom zagotavljanja miru in varnosti, ki je temelj stalnih članic OZN ter postavlja številna mednarodno-pravna vprašanja tudi danes o enakopravnosti, tako držav članic in nečlanic pri uživanju enakovrednih vprašanj in norm ter pogojev za včlanitev v OZN; kje so ločnice med uživanjem le-tega in pod kakšnimi pogoji. Iz ugotovitev lahko izluščimo samo, da tako države članice, kakor nečlanice OZN dejansko ne uživajo suverenosti enakosti vseh držav, saj so jim pogosto kršene temeljne norme mednarodnega prava in se pogosto ravnajo v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije, ki pa ima svoje korenine v sami Ustanovni listini in so kljub vsem poprej naštetim normam, še vedno pod določenim vprašanjem, kaj je torej mednarodno-pravno podprto in ob kakšnem pogoju.
Ključne besede: OZN, članice in nečlanice OZN, status držav, posebni pogoji, mednarodno-pravna podlaga le-teh
Objavljeno v ReVIS: 31.03.2022; Ogledov: 949; Prenosov: 62
Celotno besedilo (364,69 KB) |
5. Opredelitev terorizma v dokumentih OZN in EU po letu 2001 : magistrsko deloBojan Purgaj, 2020, magistrsko delo Opis: Terorizem je grožnja mednarodnemu miru in varnosti. Najhujši teroristični napad se je zgodil 11. 9. 2001 v ZDA, v katerem je umrlo skoraj 3.000 ljudi. Svet se je takrat pričel zavedati, da terorizem predstavlja grožnjo celotni civilizaciji in ne le posamezni državi, kot je to veljalo v polpreteklosti. Pojem terorizma je obenem dobil popolnoma drugačen pomen. Mednarodna raznolikost in različni interesi onemogočajo sprejetje enotne definicije terorizma tako v OZN kot na ravni EU. Terorizem lahko najbolj preprosto opredelimo kot uporabo ali grožnjo z uporabo nasilja proti določenim subjektom za dosego določenih političnih ciljev. Vsem dobro poznana izjava %za nekoga terorist, za drugega borec za svobodo% je ena od največjih ovir globlje opredelitve terorizma. Znotraj OZN je bil ustanovljen VS, ki ima primarno nalogo ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. Izpostaviti velja, da je VS OZN pri zagotavljanju svetovne varnostni manj učinkovit prav zaradi načina glasovanja v njem, vendar kljub temu relativno dober, kajti preprečuje, da bi se stalne članice VS OZN, ki so svetovne velesile, spopadle med seboj. EU postavlja temelje boja proti terorizmu že v preambuli PEU. Sprejemanje dokumentov OZN in EU je najpogosteje odziv na aktualne razmere, posledice terorističnih napadov. Ugotovitve kažejo, da je ustroj organov EU bistveno bolj operativen in učinkovitejši kljub dejstvu, da EU določene pravne akte povzema ali implementira v svoj pravni red od OZN. EU kljub temu nima enotne definicije terorizma, četudi zastopa interese držav, ki so si bistveno bolj podobne v ureditvi političnega sistema, kakor tudi na gospodarskih, kulturnih, verskih in drugih področjih
Ključne besede: terorizem, OZN, VS OZN, EU, učinkovitost
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1098; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,34 MB) |
6. Temeljna načela sodobnega mednarodnega prava in prepoved uporabe oborožene sile v času 1. svetovne vojne : diplomsko deloNina Žitnik, 2020, diplomsko delo Opis: Delo v prvem sklopu temelji na problematiki upravičenosti uporabe oborožene sile v današnjem času in v času prve svetovne vojne. Današnji čas opredeljuje sodobno mednarodno pravo z mnogimi pravnimi akti, ki vsebujejo natančna in jasna pravila o uporabi oborožene sile in imajo naravo ius cogens. Poleg mednarodnih pravil pa vsaka država predpisuje tudi svoja nacionalna pravila o delovanju oboroženih sil. Danes je uporaba oborožene sile več kot dovolj pojasnjena in razložena v mnogih pravnih aktih. V času prve svetovne vojne in po njej pravni akti, ki bi opredeljevali oboroženo silo, še niso obstajali, zaradi pomanjkanja le-teh niti ne moremo govoriti o tedanjih pravilih načela ius cogens. Velik zgodovinski premik je prinesel novosti in potrebo po sprejetju in po natančnejših določilih pravil, ki so danes obvezujoča za vse države, ki na kakršenkoli način vstopajo v medsebojne odnose. Drugi sklop diplomskega dela pa zahteva pojasnitev pravil ius cogens sodobnega mednarodnega prava, pravil, katera je prinesla sama potreba po njihovem zapisu, zaradi globljega in vse večjega sodelovanja med suverenimi državami.
Ključne besede: prva svetovna vojna, uporaba oborožene sile, ius cogens, ius dispositivum, OZN
Objavljeno v ReVIS: 16.02.2021; Ogledov: 1603; Prenosov: 118
Celotno besedilo (402,76 KB) |
7. Splošna deklaracija človekovih pravic : diplomsko deloLina Sadar, 2020, diplomsko delo Opis: Splošna deklaracija človekovih pravic je najpomembnejši dokument na področju varstva človekovih pravic, ki ga je sprejela Organizacija združenih narodov. Deklaracijo je sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 v Parizu. Njen poglavitni avtor je John Peters Humphrey, pri pisanju pa so sodelovali tudi drugi avtorji. Deklaracija je kot ključen dokument prva v zgodovini dosegla, da se je mednarodno dogovorilo in priznalo, da se človekove pravice in temeljne svoboščine nanašajo na vsakogar in so prisotne vsepovsod. Sestavljena je iz preambule in 30-ih členov. Najpomebnejše načelo je načelo univerzalnosti, ki ga prav ta Deklaracija poudari prvič in je temelj prava človekovih pravic. Človekove pravice so prirojene in pripadajo vsakomur ne glede na spol, raso, narodnost, jezik, nacionalno ali etnično pripadnost, ali katero koli drugo osebno okoliščino. Splošna deklaracija človekovih pravic ni formalni instrument, a so ga kljub temu v praksi prevzele skoraj vse države sveta. Dokaz, da so posamezni deli Deklaracije skozi čas postali običajno pravo, je, da se večina držav sveta v svojih aktih sklicuje prav nanjo. Ena izmed teh držav je tudi Slovenija.V nadaljevanju bomo podrobneje opisali, kako se ta raba kaže v slovenskih aktih. Prvi dokaz je viden v Ustavi Republike Slovenije, kjer imamo podrobneje in natančneje opisane vse človekove pravice in temeljne svoboščine, katerih vir je prav Deklaracija.
Ključne besede: človekove pravice, Splošna deklaracija človekovih pravic, OZN, Ustava RS
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2021; Ogledov: 2299; Prenosov: 201
Celotno besedilo (305,20 KB) |
8. Pravni institucionalni okvir za razvoj vojaških sil Evropske unije : diplomsko deloUrška Kolenc, 2012, diplomsko delo Ključne besede: NATO, Ustanovna listina OZN, kolektivna pogodba, mednarodni mir in varnost, Evropska unija, OVSE, sile za hitro posredovanje, Evropska varnostna in obrambna politika
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2019; Ogledov: 2457; Prenosov: 157
Celotno besedilo (933,00 KB) |
9. |
10. |
