1. Digitalna centralizacija v kazenskem pravu EU : magistrsko deloAlen Ćeman, 2024, magistrsko delo Opis: Zbiranje, shranjevanje, procesiranje in izmenjava podatkov na vertikalni in horizontalni ravni v EU je sedanjost kazenskopravnega področja EU. Informacijski sistemi so vse pomembnejše orodje zagotavljanja varnosti v EU. Učinkovitost teh sistemov zahteva vse bolj intruzivne posege v zasebnost posameznika in njegove osebne podatke. Poudarjanje učinkovitosti in varnosti ter zapostavljanje svobode in pravic pa lahko vodi v območje varnosti, brez svobode in pravic. Magistrsko delo obravnava centralizirano raven informacijskih sistemov EU in novo konstituirano interoperabilno arhitekturo. Namen in cilj je podati analizo obsega digitalnega nadzora posameznikov v zvezi z njihovo zasebnostjo in osebnimi podatki na kazenskopravnem področju EU. Z deskriptivno metodo se po poglavjih in podpoglavjih opiše različne pravne predpise kot podlage za informacijske sisteme in posamezne primere sodne prakse. Zgodovinska metoda se uporabi za opis zgodovine posameznega informacijskega sistema, z metodo analize se analizira posamezne pravne predpise in relevantno sodno prakso ter zadevno medsebojno primerja s pomočjo komparitivne metode. Nadalje uporaba induktivno-deduktivne metode omogoči sklepne ugotovitve o smiselnosti pravne ureditve in primernosti odločitev sodišč. Na koncu se uporabi sintetična metoda za integracijo bistvenih ugotovitev raziskanega. Bistven poudarek v magistrskem delu, je odgovor na vprašanje, ali se sledi trendu ekstenzivnega profilirianja slehernega posameznika, ne le subjektov kazenskega področja. Nadalje bo v nalogi analizirano, ali lahko Sodišče EU (SEU) in nacionalna sodišča držav članic zagotavljajo ustrezno varstvo posamezniku, če izvršilna veja oblasti v svoji vnemi posameznika zapostavlja. Nasprotno ne bo ravnotežja med varstvom človekovih pravic in t.i. varnostno unijo. Končna posledica je odmik od vladavine prava in spoštovanja temeljnih človekovih pravic in primik zametku avtoritarne države. V prihodnosti je pričakovati razširitev slednje z drugimi elementi, katerih magistrsko delo ne zajema, v zaključku pa se na kratko omeni tudi zveza z umetno inteligenco.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, kazensko pravo EU, informacijski sistemi, interoperabilnost
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2024; Ogledov: 847; Prenosov: 211
 Celotno besedilo (2,01 MB) |
2. Pravne napake pri delovanju spletnih trgovin v Republiki Sloveniji : magistrsko deloMaša Tomažič, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obdela pravne vidike, ki morajo biti upoštevani pri delovanju spletnih trgovin v Republiki Sloveniji. V nalogi je opredeljena regulativa, ki jo morajo lastniki spletnih trgovin pri njihovem delovanju upoštevati s poudarkom na varstvu osebnih podatkov uporabnikov v spletnih trgovinah. V praktičnem delu magistrskega dela je izvedena primerjalna analiza petih spletnih trgovin, ki delujejo na področju Republike Slovenije. Analiza zajema oceno skladnosti spletnih trgovin z veljavnimi zakoni in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in njihove politike zasebnosti, načine zbiranja in obdelave osebnih podatkov, ukrepe za varstvo teh podatkov ter informiranje uporabnikov o svojih pravicah in obveznostih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Ugotovila sem, da spletne trgovine zelo dobro skrbijo za skladnost politike zasebnosti z zakonskimi in podzakonskimi akti Republike Slovenije in regulativo Evropske unije, zatakne pa se pri piškotkih (ki jih GDPR sicer prav tako pojmuje kot osebne podatke), ki jih spletne trgovine zbirajo. Slednje pripisujem tehnično zahtevnim rešitvam, ki jih marsikateri lastnik spletne trgovine sam (brez pomoči oseb z obsežnim znanjem programiranja) ne zna rešiti. Prav tako lahko opazimo precej odstopanja pri pravilnem prikazovanju cen. Tudi tukaj gre za tehnično rešitev, ki jo je v spletno trgovino treba implementirati.
Ključne besede: spletna trgovina, GDPR, ZVOP-2, varstvo osebnih podatkov, varstvo potrošnikov
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 35
Celotno besedilo (556,64 KB) |
3. Uredba GDPR (EU) 2016/679 in izrečene globe : magistrsko deloTjaša Marolt, 2023, magistrsko delo Opis: Leto 2018 je bilo z vidika varovanja osebnih podatkov prelomno leto, kajti začela je veljati Uredba GDPR (EU) 2016/679. Ţivimo v času, kjer se tehnologija bliskovito širi in razvija, hkrati pa smo priča vse večji globalizaciji sveta. Zaradi vsega prej omenjenega je bilo treba v Evropski uniji zagotoviti in na novo vzpostaviti pravna pravila in poleg tega zastaviti visoko raven varstva, ko govorimo o temeljni človekovi pravici – pravici do zasebnosti (pravici do varstva posameznikovih osebnih podatkov).
Uredba GDPR (EU) 2016/679 je postavila trdnejši okvir varstva osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji, čeprav Uredba GDPR (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta velja ţe od leta 2018, nam še vedno ni uspelo prenoviti zakonodaje. Trenutno veljaven zakon na področju varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji je ZVOP-1, ki se mu čas počasi izteka, saj je nov zakon ZVOP-2 pripravljen na podpis pri Vladi Republike Slovenije. Zakaj je trajalo več kot štiri leta, da bomo dobili nov zakon, in zakaj smo edina evropska drţava, ki še nima ustrezne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov, bom razloţila v nadaljevanju. Uredba GDPR (EU) 2016/679 za kršitve svojih določb predpisuje tudi globe. V magistrskem delu bom predstavila do zdaj najbolj prepoznavne primere in kakšni so zneski izrečenih glob do zdaj. Obravnavala bom tudi vlogo Informacijskega pooblaščenca in v kakšnem poloţaju je trenutno v povezavi z Uredbo GDPR 2016/679.
Ključne besede: GDPR, ZVOP-1, ZVOP-2, globe, Informacijski pooblaščenec, uredba, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 603; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. Zahteve sodobnih pogodb za storitve v oblaku in druge digitalne storitve : magistrsko deloAnja Bricelj, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujem obligacijsko–pravne vidike digitalnih storitev v oblaku v današnjem času, njihov pomen in tehnično strukturo, ki je pomembna za nadaljnje razumevanje tveganj, ki iz njih izhajajo, pri tem pa skozi smernice in različne standarde raziskujem način priprave in odziva organizacij na pravna tveganja pri oddajanju svojih dejavnosti v zunanje izvajanje ponudnikom storitev v oblaku. Raziskujem, na kaj morajo biti pozorne pri ponudnikih storitev, kako analizirajo potencialne ponudnike storitev v oblaku, pri tem pa želim opredeliti pomen ocenitve najpogostejših tveganj, ki izhajajo iz takšne pogodbe. Pri raziskovanju omenjene teme sem uporabila pravno,teoretično,
empirično, primerjalno, interdisciplinarno in zgodovinsko raziskovalno metodo. Namen magistrskega dela je bil čim bolj celovito raziskati področje digitalnih storitev v oblaku, glavni cilj pa priprava dokumenta, v katerem bodo strnjene
pomembne informacije kot pomoč organizacijam pri pripravah pred sklepanjem pogodb s ponudniki storitev v oblaku. Ugotovitve v magistrskem delu imajo kot informativne smernice pomemben prispevek za organizacije, ki se odločajo za izbiro ponudnika storitev v oblaku. Omejitve, ki so bile prepoznane ob pisanju magistrskega dela, so predvsem pomanjkanje strokovne literature v slovenskem prostoru, kar številnim organizacijam otežuje seznanjanje z možnimi izzivi digitalnih storitev v oblaku in učinkovitim odzivom nanje.
Ključne besede: digitalne storitve v oblaku, zunanje izvajanje, pogodba, varstvo podatkov, obligacijsko razmerje
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 617; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,05 MB) |
5. Analiza sodbe Evropskega sodišča v zadevi C-311/18 : »Schrems II«Alesia Koletič, 2022, magistrsko delo Opis: Področje varstva osebnih podatkov prihaja z njihovo uporabo za različne namene v zadnjih letih vedno bolj v ospredje tako zakonodaje kot tudi zavedanja posameznikov. Varstvo osebnih podatkov je varovana človekova pravica in je v mislih ter na papirju EU že vse od njenega začetka. Sprva je bilo varstvo osebnih podatkov v pravne dokumente vključeno kot vidik pravice do zasebnosti, a se je skozi razvoj začelo obravnavati samostojno. Pomembna in posebej občutljiva aspekta pravice do varstva osebnih podatkov sta prenos osebnih podatkov izven meja EU in njihovo nadaljnjo obdelovanje v tretji državi. Pri tem bi namreč morala, skladno z zakonodajo EU, še vedno veljati enakovredna raven varstva osebnih podatkov. Za sam prenos EU z GDPR daje na voljo več podlag, kako se lahko le-ta izvede skladno z zakonodajo. Prek tožb, ki so bile obravnavane pred Sodiščem EU, se je izkazalo, da tretje države, predvsem ZDA, osebnim podatkov državljanov EU med in po prenosu ne nudijo zadostne ravni zaščite. Sodišče EU je v zadnji tovrstni tožbi, v zadevi Schrems II, razveljavilo podlago, na kateri so se osebni podatki iz EU prenašali v ZDA – Zasebnostni ščit − in v izreku sodbe opisalo zakaj. Na prenos na podlagi Zasebnostnega ščita se je zanašalo veliko podjetij, ki so bila zaradi razveljavitve primorana uporabiti drugo podlago, ki jo dopušča GDPR. V večini primerov so to bile standardne pogodbene klavzule. Kot posredna posledica sodbe pa so bile slednje s strani Komisije posodobljene, in sicer na način, da skušajo bolj odražati zahteve GDPR. Sodišče EU je v sodbi upravljavcem in obdelovalcem osebnih podatkov naložilo številne obveznosti. Sodišče EU je s sodbo Schrems II potrdilo visok standard, ki ga ima EU na področju varovanja osebnih podatkov, ter pognalo kolesje sprememb na obravnavanem področju. Pri tem morata teorija in praksa, tako znotraj kot tudi izven EU, sodelovati ter iskati izvedljive rešitve za zagotavljanje legalnih prenosov osebnih podatkov v tretje države.
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, prenos osebnih podatkov, Schrems II, varstvo osebnih podatkov, zasebnostni ščit
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 701; Prenosov: 98
Celotno besedilo (708,78 KB) |
6. Varstvo osebnih podatkov : primerjava ureditve v EU in AvstralijiEva Pegan, 2022, magistrsko delo Opis: Informacijska tehnologija se, v zasledovanju vedno večjih človekovih potreb, izjemno hitro razvija, kar na pravnem področju prinaša dodatne izzive in težnje k reguliranju posegov v posameznikove pravice. Sprejem Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma GDPR je močno poostril varovanje posameznikovih osebnih podatkov in zaradi neposredne veljavnosti v vseh državah članicah Evropske unije naredil korak k uresničevanju zastavljene strategije za vzpostavitev enotnega digitalnega trga Evropske unije, katerega namen zagotoviti prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, podjetjem in posameznikom pa omogočati lažje opravljanje spletne dejavnosti pod pogoji poštene konkurence in ob visoki ravni varstva potrošnikov in osebnih podatkov, kar bi globalno povečalo konkurenčnost evropskih podjetij v digitalnem gospodarstvu. Osnova navedenega je omogočanje dostopnosti podatkov, katerih varstvo mora biti ustrezno zagotovljeno. Za zagotavljanje ustrezne ravni varstva osebnih podatkov, ki se prenašajo izven območja Evropskega gospodarskega prostora, je treba upoštevati predpisane pogoje za prenos osebnih podatkov, ki jih določa GDPR. Evropska komisija lahko tretjo državo z izvedbenim aktom prepozna kot državo, v kateri je raven varstva osebnih podatkov ustrezno zagotovljena in primerljiva z evropsko. Ker za Avstralijo sklep o ustreznosti ni bil izdan, se prenos podatkov lahko izvede le z dodatnimi zaščitnimi ukrepi. Magistrsko delo temelji predvsem na deskriptivni, analitični in komparativni metodi, kar je omogočalo preučitev in analizo avstralskega pravnega sistema in zakonodaje, ugotovitev v bistvenem enakovredne ravni varstva osebnih podatkov v Avstraliji in nadaljnjo primerjavo in presojo skladnosti z evropskim sistemom varovanja osebnih podatkov. Pri prenosu osebnih podatkov iz Evropske unije je treba zagotoviti ustrezno raven zaščite podatkov, kar vključuje tudi upravljavčevo odgovornost predhodne preučitve pravnega sistema, zakonodaje in praks tretje države. Magistrsko delo je namenjeno vsem deležnikom, ki se bodo srečali z vprašanjem zakonitosti in dopustnosti prenosa osebnih podatkov v Avstralijo, kar je glede na konstanten razvoj mednarodne trgovine in mednarodnega sodelovanja upravičeno pričakovati, poleg tega pa lahko služi kot primer načina preučitve ustreznosti varovanja osebnih podatkov v tretji državi.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, GDPR, splošna uredba o varstvu podatkov, Privacy Act 1988, prenos osebnih podatkov, tretje države ali mednarodne organizacije, Avstralija, stopnja varnosti osebnih podatkov
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 752; Prenosov: 59
Celotno besedilo (780,66 KB) |
7. Varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb : magistrsko deloGoran Narić, 2022, magistrsko delo Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov kot ena od temeljnih človekovih pravic izvira iz Ustave Republike Slovenije. Pripada vsakomur ne glede na njegov položaj. Zbiranje in obdelava morata biti določena z zakonom. Vsak ima možnost, da se seznani z zbiranjem njegovih osebnih podatkov in zahteva sodno varstvo v primeru zlorabe. Skozi magistrsko delo nazorno prikažemo razvoj pravice do varstva osebnih podatkov in ključno vlogo mednarodnih organizacij pri tem. Poudarek skozi celotno delo je posvečen številnim primerom, ki so pomembno vplivali na razvoj in zavarovanje pravice, tako pred Evropskim sodiščem za človekove pravice kot v ključnih primerih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Podrobneje si ogledamo vpliv prava Evropske unije kot lastne veje prava, ki se zaradi svoje specifičnosti loči od mednarodnega prava in v okviru nacionalnih pravnih redov nastopa kot nadnacionalno pravo. Pomemben vpliv pri razvoju evropskega prava igra Sodišče Evropske unije, kjer si ogledamo pomembnejše sodbe, ki so vplivale na razvoj in krepitev evropskega prava. V zadnjem delu pod drobnogled vzamemo pravno urejenost varstva osebnih podatkov zaprtih oseb v naši državi in primerjamo pravno urejenost področja z državo, ki ima veliko daljšo tradicijo varovanja osebnih podatkov (Nemčijo) ter nekdanjo skupno državo (Hrvaško), ki je kot zadnja članica vstopila v evropsko integracijo in se podvrgla njenemu pravnemu redu.
Ključne besede: ustavno varstvo, načelo zakonitosti, mednarodno pravo, evropsko pravo, varstvo osebnih podatkov zaprtih oseb
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2022; Ogledov: 788; Prenosov: 60
Celotno besedilo (677,98 KB) |
8. |
9. |
10. Posebne oblike pridobivanja podatkov in njihov poseg v zasebnost : magistrsko deloKatrin Pečovnik, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava posege v zasebnost posameznika od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA) in Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (OVS MORS), ki podatke, pomembne za zaščito ter preprečevanje groženj nacionalni varnosti, pridobivata predvsem s tajnimi oblikami pridobivanja podatkov. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji med tajno pridobivanje podatkov uvršča tajno sodelovanje in tako imenovane posebne oblike pridobivanja podatkov, ki jih službi uporabljata v primeru preverjanja in ugotavljanja resničnosti predhodno pridobljenih informacij, ki nakazujejo na določeno stopnjo družbene nevarnosti. Z uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov pa službi posegata v ustavno zaščiteno pravico do zasebnosti posameznika, ki jo Ustava Republike Slovenije določa v 35. členu, in v del pravice do zasebnosti, kjer je posamezniku zagotovljeno varstvo tajnosti pisem in drugih občil (37. člen) ter varstvo osebnih podatkov (38. člen). Mednarodni pravni akti ter Ustava Republike Slovenije zaradi samega namena pridobljenih podatkov sicer dopuščajo posege in omejitve ustavno pravnega varstva pravice do zasebnosti, vendar morata službi pri tem dosledno upoštevati vse pravne predpise, ki natančno določajo, kdaj in pod katerimi pogoji je poseg dopusten. Pri tem pa je najpomembnejše, da za poseg obstaja podlaga v pravnem redu in da je omejevanje posameznikove zasebnosti v skladu s kriteriji dopustnosti, nujnosti in sorazmernosti uporabe ukrepa, ki je potreben za dosego želenega cilja.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, Slovenska obveščevalno-varnostna služba, posebne oblike pridobivanja podatkov, pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2022; Ogledov: 928; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,14 MB) |
