Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Bolečina je večdimenzionalna in vedno subjektivna izkušnja posameznika. Odvisna je od številnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo na biološke, psihološke in socialne. Paciente z bolečino moramo obravnavati celostno in z ozirom na njihove edinstvene težave, ki jih bolečina predstavlja. Od bolečinskih sindromov je bolečina v križu (v nadaljevanju: BvK) najpogostejša, saj naj bi se z njo vsaj enkrat v življenju srečala večina svetovne populacije. Je tudi eden od najpogostejših vzrokov za omejitve pri vsakodnevnih in drugih aktivnostih ter za odstonost z delovnega mesta. Zlasti obremenjujoča za družbo in posameznika je BvK, ki traja dalj časa in se razvije v kronično. Kronično BvK pogosto spremljajo pridružene duševne stiske, ki vplivajo na potek in uspešnost zdravljenja. Poleg tega tradicionalni pristopi zdravljenja v večini niso dolgoročno uspešni. Razlog za nezadostno učinkovitost je v neupoštevanju nevrofizioloških procesov, ki spremljajo kronično bolečino in vključujejo nevroplastične spremembe živčnega sistema. Prav tako imajo pri prehodu iz akutne v kronično in vztrajanju kronične BvK pomembno vlogo psihosocialne značilnosti pacientov. V literaturi so najpogosteje opisane kineziofobija, katastrofizacija bolečine, izogibajoče vedenje zaradi strahu, znižana samoučinkovitost, depresija, anksioznost in nespečnost. Na podlagi novih spoznanj je nastal kognitivno-izobraževalni terapevtski pristop imenovan terapevtsko učenje o nevroznanosti bolečine. Ta vključuje skupinska ali individualna izobraževalna srečanja, katerih namen je pacientom s kronično bolečino pojasniti nevrofiziološke procese vpletene v izkušnjo bolečine ter razložiti pomen psihosocialnih dejavnikov. Pri zmanjševanju bolečine je učenje o bolečini najuspešnejše, ko je izobraževanje del standardne fizoterapevtske obravnave. V obliki samostojnega pristopa se ni izkazalo za bolj uspešno. Pri izboljšanju funkcioniranja učenje nevroznanosti bolečine ni bolj uspešno od standardnih postopkov. Učenje o nevroznanosti bolečine nam nudi nov pogled na obravnavo pacientov s kronično BvK. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno ugotoviti, ali je bolj uspešno skupinsko ali individualno učenje in koliko časa je potrebnega za uspešno integracijo novih konceptov.
Ključne besede: kronična bolečina v križu, fizioterapevtska obravnava, nevroznanost bolečine, učenje o nevroznanosti bolečine
Objavljeno v ReVIS: 07.10.2023; Ogledov: 436; Prenosov: 35
Celotno besedilo (714,34 KB)

Opis: Uvod in namen: Nespecifična bolečina je eden izmed najbolj pogostih bolečinskih sindromov ter glavni dejavnik za nezmožnost na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo in ugotoviti, s katero vrsto vadbe lahko vplivamo na zmanjšanje intenzivnosti bolečine in izboljšanje funkcijske zmogljivosti pacientov ter ali ima intenzivnost vadbe vpliv na učinkovitost vadbe. Metode: S pomočjo deskriptivne metode dela smo s pregledom domače in tuje literature preverjali delovni hipotezi. Pri tem smo uporabljali spletne baze PubMed, Pedro in COBISS. Rezultati: V končni sistematski pregled je bilo vključenih 10 raziskav. Ugotovili smo, da so vadbe globokih stabilizatorjev trupa, pilatesa, po metodi PNF ter Tai Chi učinkovite pri obravnavi pacientov s kronično nespecifično bolečino v križu. Intenzivnost vadbe vpliva na učinkovitost vadbe, in sicer je visoko intenzivna vadba najučinkovitejša. Uporabnost: Pomen intenzivnosti vadbe lahko vpliva na kakovostnejšo obravnavo pacientov s kronično nespecifično bolečino v križu. Učinkovitost različnih vrst vadbe vpliva na raznolikost obravnave pri tovrstnih pacientih. Omejitve: Nepregledni članki, plačljivi članki ter nedostopnost do člankov ali celotnega besedila.
Ključne besede: nespecifična bolečina v križu, učinki vadbe, vadba, pilates, globoki stabilizatorji trupa, intenzivnost vadbe.
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2022; Ogledov: 1170; Prenosov: 99
Celotno besedilo (554,25 KB)

Opis: Uvod in namen: Bolečina v križu (BvK) se kaže kot bolečina v ledvenem predelu z možnim izžarevanjem v zadnjico in stegno. Ena izmed metod za zmanjševanje BvK je tudi metoda McKenzie. Namen diplomske naloge je ugotoviti učinkovitost metode McKenzie pri zdravljenju pacientov z akutno ali kronično BvK. Metode: Opravili smo pregled literature, ki je zajemal metaanalize, sistematične preglede literature, primerjalne, randomizirane in kontrolirane klinične študije na temo učinkovitosti metode McKenzie pri BvK, ki so bile objavljene po letu 2005 v podatkovnih bazah PubMed in Mrežnik (mEga iskalnik NUK). Rezultati: Preučili smo 16 študij in ugotovili, da je metoda McKenzie učinkovita le v kronični fazi, vendar smo zaradi pomanjkljivosti pregledanih študij ovrgli obe zastavljeni hipotezi. Uporabnost: Rezultati so uporabni pri izbiri ustreznega in učinkovitega pristopa za zdravljenje BvK. Omejitve: Število študij na temo učinkovitosti metode McKenzie je majhno. Pregledane študije imajo številne pomanjkljivosti.
Ključne besede: Bolečina v križu, metoda McKenzie, učinkovitost
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2022; Ogledov: 1190; Prenosov: 112
Celotno besedilo (982,94 KB)

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je pregledati in predstaviti strokovno ter znanstveno literaturo s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu. Metode: Za preučitev strokovne in znanstvene literature je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja. Pri iskanju strokovne literature je bila uporabljena baza podatkov kooperativnih raziskovalnih sistemov PubMed, Sci Hub, Google Scholar in slovenski COBBISS. Rezultati: Raziskave kažejo, da anteriorni nagib medenice vpliva na kronično BvK, vendar obstaja verjetnost, da kronična BvK zaradi prilagoditev privede do povečanega anteriornega nagiba medenice. Raztezne vaje in vaje za krepitev mišic trupa, kolka in kolena zmanjšajo BvK ter v večini raziskav tudi prekomerni nagib medenice. Uporabnost: Predstavitev novejše literature s področja nagiba medenice v povezavi s kronično bolečino v križu ter vpliv razteznih vaj in vaj za moč na naklon medenice. Omejitve: Med omejitve pri izdelavi diplomske naloge štejemo pomanjkljivo literaturo, nedokončane raziskave in majhno število preiskovancev v raziskavah.
Ključne besede: drža, ledvena lordoza, sagitalno ravnovesje, analiza drže, spino-medenična poravnava, globalna drža, merjenje drže, medenični naklon, kronična bolečina v križu, mišična dolžina, mišična zmogljivost, vaje za pravilno držo, mišično nesorazmerje.
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2021; Ogledov: 1379; Prenosov: 97
Celotno besedilo (507,44 KB)

Opis: Na delovnem mestu, kjer preživimo velik del svojega odraslega življenja, se vsakodnevno soočamo z dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj BVK. Bolečina pomembno vpliva na potek našega življenja. Onemogoči nam kakovostno opravljanje dela, ovira nas pri vsakodnevnih opravilih, ogroža naše družinsko in socialno življenje ter vpliva na naše vsesplošno počutje in razpoloženje. Negativno vpliva tudi na fizično, psihično in socialno komponento našega vsakdana. Z lastnim ozaveščanjem pa lahko storimo največ tako, da preprečimo ali izboljšamo naše bolečinsko stanje. Z upoštevanjem preprostih smernic o pravilnem dvigovanju in premeščanju bremen, obvladovanjem pravilne drže, izogibanjem dolgotrajnim statičnim položajem, ergonomsko ureditvijo delovnega okolja in skrbjo za zdrav življenjski slog, ki vsebuje redno telesno aktivnost in ohranjanje primerne telesne teže, lahko sami pripomoremo k zmanjšanju vpliva dejavnikov tveganja delovnega mesta na BVK. Visoka prevalenca BVK svetovne populacije je velik problem zadnjih desetletij. Zmanjšati ali preprečiti možnost za razvoj tega sindroma je problematika širše družbe, ki trpi zaradi ekonomskih prikrajšanj, ki jih povzroča visoko število prizadetih in posameznika, ki ga je sindrom BVK prizadel. Z aktivno uporabo znanja in razpoložljivih sredstev, lahko delovno mesto spremenimo v zdravju varno okolje.
Ključne besede: Bolečina v križu, delovno mesto, delovno okolje, dejavniki tveganja, ergonomija.
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2020; Ogledov: 2236; Prenosov: 195
Celotno besedilo (842,35 KB)