1. |
2. |
3. |
4. UČINKOVITOST TERAPEVTSKEGA UČENJA NEVROZNANOSTI BOLEČINE PRI OBRAVNAVI KRONIČNE BOLEČINE V KRIŽUAnamarija Mikuž, 2023, diplomsko delo Opis: Bolečina je večdimenzionalna in vedno subjektivna izkušnja posameznika. Odvisna je od številnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo na biološke, psihološke in socialne. Paciente z bolečino moramo obravnavati celostno in z ozirom na njihove edinstvene težave, ki jih bolečina predstavlja. Od bolečinskih sindromov je bolečina v križu (v nadaljevanju: BvK) najpogostejša, saj naj bi se z njo vsaj enkrat v življenju srečala večina svetovne populacije. Je tudi eden od najpogostejših vzrokov za omejitve pri vsakodnevnih in drugih aktivnostih ter za odstonost z delovnega mesta. Zlasti obremenjujoča za družbo in posameznika je BvK, ki traja dalj časa in se razvije v kronično. Kronično BvK pogosto spremljajo pridružene duševne stiske, ki vplivajo na potek in uspešnost zdravljenja. Poleg tega tradicionalni pristopi zdravljenja v večini niso dolgoročno uspešni. Razlog za nezadostno učinkovitost je v neupoštevanju nevrofizioloških procesov, ki spremljajo kronično bolečino in vključujejo nevroplastične spremembe živčnega sistema. Prav tako imajo pri prehodu iz akutne v kronično in vztrajanju kronične BvK pomembno vlogo psihosocialne značilnosti pacientov. V literaturi so najpogosteje opisane kineziofobija, katastrofizacija bolečine, izogibajoče vedenje zaradi strahu, znižana samoučinkovitost, depresija, anksioznost in nespečnost. Na podlagi novih spoznanj je nastal kognitivno-izobraževalni terapevtski pristop imenovan terapevtsko učenje o nevroznanosti bolečine. Ta vključuje skupinska ali individualna izobraževalna srečanja, katerih namen je pacientom s kronično bolečino pojasniti nevrofiziološke procese vpletene v izkušnjo bolečine ter razložiti pomen psihosocialnih dejavnikov. Pri zmanjševanju bolečine je učenje o bolečini najuspešnejše, ko je izobraževanje del standardne fizoterapevtske obravnave. V obliki samostojnega pristopa se ni izkazalo za bolj uspešno. Pri izboljšanju funkcioniranja učenje nevroznanosti bolečine ni bolj uspešno od standardnih postopkov. Učenje o nevroznanosti bolečine nam nudi nov pogled na obravnavo pacientov s kronično BvK. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno ugotoviti, ali je bolj uspešno skupinsko ali individualno učenje in koliko časa je potrebnega za uspešno integracijo novih konceptov.
Ključne besede: kronična bolečina v križu, fizioterapevtska obravnava, nevroznanost bolečine, učenje o nevroznanosti bolečine
Objavljeno v ReVIS: 07.10.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (714,34 KB) |
5. Strah pred porodom : diplomska nalogaAjda Urša Kogovšek Sfiligoj, 2021, diplomsko delo Opis: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje
in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek
poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje
anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in
izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično
raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah,
ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako
vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom
preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v
domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k
anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni
krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še
toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med
nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je
prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi
zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti,
načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne
analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe,
zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed
dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko
terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem
strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos
babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke,
psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni
trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa
zmanjšujemo tudi porodno bolečino.
Ključne besede: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 581; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. Vpliv fizioterapevtske obravnave na celjenje rane ob epiziotomiji : diplomska nalogaAneja Simončič, 2022, ni določena Opis: Porod je naravna in normalna izkušnja. Vaginalni porod spremljajo sočasna tveganja, saj se močno obremenijo mišice medeničnega dna (MMD) in presredek. Vsekakor pusti za seboj določeno posledice, še posebej takrat, kadar pride do rezanja presredka oziroma epiziotomije. Epiziotomija je kirurško povečanje vaginalne odprtine z rezom v drugem delu druge porodne dobe. Situaciji, pri katerih je rez nujno potrebno opraviti, sta operativno dokončanje vaginalnega poroda in pri medenični vstavi. Tudi kadar oseba, ki vodi porod (babica/porodničar) oceni, da je tkivo presredka trdo in neelastično, se lahko odloči za epiziotomijo. Znanih je sedem vrst epiziotomij. V Evropi je najpogosteje uporabljena mediolateralna epiziotomija. Bolečina in nelagodje ob celjenju rane zmanjšuje kakovost in funkcionalnost žensk. Pri pregledu literature smo ugotovili, da se je fizioterapevstka obravnava izkazala kot učinkovit pristop pri lajšanju težav ob epiziotomiji. Vaje za krepitev MMD so najučinkovitejša metoda za hitrejše celjenje epiziotomijske rane. Za zmanjšanje bolečin v presredku se najpogosteje uporablja fizikalna terapija. Terapevtski ultrazvok, transkutana električna nevro stimulacija in nizkoenergijski laser dajejo spodbudne rezultate pri lajšanju perinealne bolečine. Obravnava je v poporodnem obdobju vedno individualna in prilagojena posameznici. Le tako lahko dosežemo zastavljene cilje in ji zagotovimo kakovostno oskrbo ter čim hitrejšo vzpostavitev njenega zadovoljstva in zdravja.
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava ob epiziotomiji, bolečine v presredku, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, poporodno obdobje
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2022; Ogledov: 854; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,27 MB) |
7. PSIHOLOŠKI VIDIKI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE KRONIČNE BOLEČINENaja Štefanič, 2022, diplomsko delo Opis: Ustrezna in uspešna obravnava kronične bolečine je primarnega pomena, saj gre za dolgotrajno bolečino, ki traja dlje kot 3–6 mesecev in pacientu uničuje fizično, psihično, socialno in ekonomsko življenje. Kronična bolečina opazno zmanjšuje posameznikovo kakovost življenja. V diplomskem delu smo se osredotočili na ustrezne psihološke vidike v fizioterapevtski obravnavi, v raziskovalnem delu naloge pa izvedli sistematični pregled tuje in slovenske strokovne literature ter skušali ugotoviti, ali ima odnos terapevt-pacient pomembno vlogo pri doseganju zastavljenih ciljev za uspešno fizioterapevtsko obravnavo ter kakšna je kakovost pacientovega življenja s kronično bolečino. Ugotovili smo, da je fizioterapija sicer ena izmed najpomembnejših obravnav kronične bolečine, vendar bi bilo priporočljivo, da bi fizioterapevt imel tudi splošna znanja o motnjah osebnosti in vedenja, stresa ter motivacije. Študije so kot največji problem ugotovile, da fizioterapevti poročajo o omejenem znanju, pomanjkanju časa ter minimalnem usposabljanju psiholoških strategij. Predlagajo, da bi se osnove vključile v študij fizioterapije. Pacienta s kronično bolečino bi bilo treba obravnavati celostno, na multidisciplinarni način, kar pomeni, da bi moral imeti fizioterapevt poleg specialnih znanj tudi znanja s področja psihologije, komunikologije in sociologije. S pomočjo teh veščin, bi se mu lahko približal, vzpostavil močnejše zaupanje in sodelovanje. Fizioterapija pri obravnavi kronične bolečine je ena izmed učinkovitih terapij, pri čemer odnos med fizioterapevtom in pacientom predstavlja pomemben člen za uspešnost fizioterapevtske obravnave. Kot najbolj učinkovit pristop zdravljenja se je izkazal multidisciplinarni način, ki poleg fizioterapije vključuje tudi psihološko obravnavo ter pacienta obravnava individualno. Kronična bolečina predstavlja poleg resnih posledic za pacientovo kakovost življenja tudi škodljiv učinek na njegovo socialno in družinsko okolje. Prav tako le-ta predstavlja tudi pomembne posledice za paciente in njegove svojce, kar povzroča poslabšanje kakovosti življenja pacientov in bližnjih.
Ključne besede: »kronična bolečina«, »psihološki vidiki kronične bolečine«, »psihologija bolečine«, »kronična bolečina in kakovost življenja«, »psihološki vidiki bolečine«, »vloga fizioterapevta pri kronični bolečini«, »kronična bolečina in depresija«.
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2022; Ogledov: 1485; Prenosov: 136
Celotno besedilo (476,89 KB) |
8. Vpliv stabilizatorjev na bolečino v križu pri plesalcihZala Fuchs, 2021, diplomsko delo Opis: BvK lahko prizadene vsakega, ne glede na starostno obdobje ali spol. Bolečine lahko nastajajo zaradi poškodbe, pogostejše patologije pa so posledica nepravilne drže in zmanjšanega mišičnega tonusa. V športu nastajajo najpogosteje poškodbe spodnjih udov in ledvenega predela med treningi v glavnem delu sezone, ne glede na šport. Pri športih, ki vključujejo komponento fleksibilnosti v kombinaciji z eksplozivnimi gibi in veliko ponovitvami, pogosto nastane kronična oblika BvK. Zaradi fleksibilnosti se pri plesu BvK pojavi že v zelo zgodnjih letih. Že otroci in mladostniki začnejo s telesno prezahtevnimi treningi, kar predstavlja za mišice velik napor. Zaradi težavnosti in količine teh že mladi dobivajo poškodbe. Na začetku so te manjše, a brez zdravljenja in primerne razporeditve treningov, na dolgi rok povzročijo kronične težave. Zaradi prisilne plesne drže nastane anteriorni nagib medenice in tog ledveni predel, kljub temu da so vretenca v drugih ravneh precej fleksibilna. Težave bi bilo moč preprečiti s pravilno prilagojenim programom treninga, ki bi plesalcem že v mladih letih omogočal pripravo telesa na takšno vrsto napora. Dokazano je, da vključitev stabilizacijske vadbe v redni proces treninga posameznika pozitivno vpliva na preprečevanje BvK. Optimalna telesna pripravljenost nastanek poškodb prepreči in se tako izognemo povečani količini stresa ob poškodbi. BvK je lahko za plesalca težko psihično breme, saj je rehabilitacija kronične BvK lahko dolgotrajna, kar velja tudi za odsotnost s treningov, nastopov in tekmovanj. Z ozaveščanjem pomembnosti redne stabilizacijske vadbe pozitivno vplivamo na psihološko in telesno korist za plesalca.
Ključne besede: Bolečine v križu, ples, poškodba, stabilizacija trupa, stabilizacijske vaje
Objavljeno v ReVIS: 30.09.2021; Ogledov: 1390; Prenosov: 101
Celotno besedilo (570,06 KB) |
9. Model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja pri slovenskih poklicnih voznikih in absentizem : doktorska disertacijaFriderika Kresal, 2015, doktorska disertacija Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem, v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slove nskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji modela obvladovanja BvK? Namen: Namen doktorske disertacije je proučiti teoretična izhodišča psihosocialnih deja vnikov tveganja; ugotoviti kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem; ter v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slovenskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja in izoblikovati gradn ike komponente obvladovanja BvK. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov, večina moških, v povprečni starosti 41,6 let. Kot merski inštrument smo upor abili a nketni vprašalnik , ki je sestavljen iz 46 vprašanj s sledečo strukturo : (1) osnovni demografski podatki, (2) vprašanja o zadovoljstvu z delom, zasebnim življenjem, preživljanju prostega časa, pogostostjo ukvarjanja s športom, razlogi za ukvarjanje s športom, kajenju, uživanju alkohola, jemanju tablet proti bolečinam in (3) vprašanja o BvK . Statistična obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomo čjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, ANOVA (analiza variance), regresijska analiza ter Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali , da na BvK najbolj vplivajo dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. BvK najbolj popusti po zdravilih. Na pojavnost BvK statistično značilno vplivajo nezadov oljstvo z delom, delo v izmeni in neprimerni delovni pogoji. Na absentizem pa vplivajo nezadovoljstvo z delom, nespoštljiv odnos vodstvenih delavcev do zaposlenega, neprimerni delovni pogoji, osebno nezadovoljstvo, nerazumevanje partnerja in redno ponočeva nje. Na osnovi rezultatov naše raziskave smo zasnovali teoretični model obvladovanja BvK, ki predstavlja gradnike komponent dejavnikov tveganja za nastanek BvK, in ga povezali v tri smiselne sklope: delodajalci, osebnostni dejavniki in dejavniki tveganja o sebe ter dejavniki, povezani z delom in delovnim okoljem. Gradnike komponente obvladovanja BvK smo glede na komponente dejavnikov tveganja razdelili na psihološko obravnavo, spremembo načina življenja in pravilno rokovanje z bremeni ter tako prispevali k b oljšemu in učinkovitejšemu vpogledu v problem in njegovo obravnavo. Organizacija: Pričujoča doktorska disertacija predstavlja pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj so njeni ključni doprinosi v usmerj anju zavedanja teoretikov in praktikov o pomenu zdravja na delovnem mestu in pomanjkanju poglobljene zasnove praktičnih programov holističnega zdravljenja; pojasnitev v znanstveni literaturi različno opredeljenih ožjih znanstvenih področij; pojasnitvi do s edaj še nepojasnjene holistične obravnave vpliva psihosocialnih dejavnikov tveganja na zdravje populacije poklicnih voznikov in absentizma kot posledice; začetno demonstracijo raziskovalnega področja v slovenski praksi; ter strokovnjakom ponuditi rešitve v holističnem pristopu reševanja problema obravnave dejavnikov tveganja. Družba: Postavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene raziskave o psihosocialnih dejavnikih tveganja za BvK, kakor pa tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnos t: Originalnost doktorske disertacije se kaže v tem, da je obravnavana tema dokaj neraziskana, prav tako pa tudi ni izoblikovan model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja za preprečevanje BvK in posledično absentizma pri slovenskih poklicnih voz nikih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so naslednje: (1) vsebinska in časovna omejitev pregleda teoretičnih vsebin, (2) osredotočenost le na nekatere psihosocialne dejavnike, (3) oblikovanje lastnega vprašalnika in (4) nam ensko vzorčenje. Kot omejitev lahko omenimo tudi uporabo programa za analizo omrežij Pajek, ki se je v preteklih raziskavah uporabljal predvsem na področju naravoslovnih ved in mreženja. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno raziskati še druge dejavnike tveganja, ki povzročajo BvK, jih razumeti, nato pa se osredotočiti na preventivno delovanje na področju BvK pri poklicnih voznikih, saj so ti zaradi nenehnih vibracij še posebej izpostavljeni.
Ključne besede: absentizem, bolečine v križu, poklicni vozniki, preventiva, zdravje, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 1241; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
