1. |
2. Socialna aktivacija kot priložnost za ponovno vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela : magistrsko deloAna Delišimunović, 2023, magistrsko delo Opis: Socialna aktivacija obravnava zelo aktualno problematiko naraščanja dolgotrajne brezposelnosti, ki je značilna tako za slovenski kot evropski trg dela. Na ravni Evropske unije so bile sprejete različne strategije za aktivno vključevanje dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela. V magistrski nalogi smo analizirali domačo in tujo strokovno literaturo s področja socialne varnosti, položaja dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči ter ukrepov, katerih so se pri reševanju težav na področju zmanjševanja dolgotrajne brezposelnosti posluževale Slovenija, Irska, Nizozemska in Norveška. Osnovni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so razlike v zagotavljanju socialne varnosti preko sistemov socialnih pomoči osebam, ki so dalj časa oddaljene od trga dela v Sloveniji, na Nizozemskem, Norveškem in Irskem. Obravnavane države so s socialno aktivacijskimi programi pomagale različnim ciljnim skupinam, ki so najbolj oddaljene od trga dela. V Sloveniji so v okviru pilotnega projekta socialne aktivacije, ki poteka od leta 2017 pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ciljna skupina dolgotrajno brezposelne osebe in dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči. Cilj projekta je povečati socialno vključenost, opolnomočenje in motiviranje udeleženih za zaposlitev. Raziskali smo tudi primere dobrih praks programov socialne aktivacije v ostalih obravnavanih evropskih državah. Na Irskem so bili ustanovljeni lokalni skupnostni razvojni programi, ki so se izvajali preko lokalnih razvojnih podjetij. Na Norveškem so v okviru Norveške uprave za delo in socialno skrbstvo združili socialnovarstvene službe, zavod za zaposlovanje in nacionalno zavarovalno službo. Socialna aktivacija na Nizozemskem pa je potekala kot večnivojski proces, ki naj bi omogočil napredovanje uporabnikov po šeststopenjski integracijski lestvici. Raziskava je uporabna, ker prikazuje primerjavo štirih držav in izvedbo socialne aktivacije v posamezni državi. Ključna omejitev programov socialne aktivacije tako v Sloveniji kot v ostalih obravnavanih državah se nam zdi, da je ta, da države niso v zadostni meri razvile sistemskih rešitev za prehod udeležencev v raznovrstne oblike zaposlitev. Ključne besede: socialna aktivacija, socialna izključenost, denarna pomoč, brezposelnost, socialna varnost Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 577; Prenosov: 64 Celotno besedilo (1,53 MB) |
3. Mladi in izzivi individualizacije : diplomska nalogaHadisa Džananović, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako selitev iz države in nadaljevanje življenja v drugi državi vpliva na osamosvajanje mladih. Poudarek raziskave je na mladih, ki so se preselili iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Zaradi velike gospodarske krize, družbenih in političnih izzivov, s katerimi se Bosna in Hercegovina še vedno spoprijema, je močno upočasnjena gospodarska rast države. To ima izrazit negativen vpliv predvsem na mlade. Nekateri mladi po končani srednji šoli ali fakulteti ostanejo pri starših, ker zaradi nezmožnosti zaposlitve nimajo finančnih sredstev, se pravi, da niso finančno neodvisni za svoje samostojno življenje in ne morejo zapustiti staršev. Zaradi razmer v Bosni in Hercegovini so bili nekateri mladi prisiljeni zapustiti svojo državo in se preseliti drugam. Mladi iz Bosne in Hercegovine vse bolj zapuščajo svojo državo, da bi našli svojo varno prihodnost. Ti mladi iščejo boljšo prihodnost in se dodatno šolajo v drugi državi (Sloveniji). V tej raziskavi uporabljamo kvalitativno metodo, ki temelji na polstrukturiranem intervjuju. V intervjuju sodeluje deset mladih, en fant in devet deklet, starih od 22 do 26 let. V tej diplomski nalogi raziskujemo, na kakšen način je prihod mladih iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vplival na njihovo samostojnost? V nalogi ugotavljamo, da so motivi za odhod mladih iz države posledica želje po nadaljnjem izobraževanju in pridobivanju novih znanj in izkušenj, kar je povezano z ustvarjanjem več življenjskih priložnosti in lažjo zaposlitvijo. Ključne besede: mladost, odraslost, življenjski potek, individualizacija, izobraževanje, pozna samostojnost, brezposelnost, migracije, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 766; Prenosov: 122 Celotno besedilo (1,18 MB) |
4. Invalidnost in ponovna vključitev v delovni proces : magistrsko deloPetra Oblak, 2021, magistrsko delo Opis: Človekovo dostojanstvo ni odvisno od posameznikove psihofizične opredelitve, temveč mu pripada iz samega dejstva, da je človek. Zaradi svoje telesne in duševne prizadetosti invalidi uživajo posebno varstvo kot eno temeljnih pravic socialne varnosti. Dejstvo je, da so določene dobrine ugodnosti in tudi pravice, ki so sicer formalnopravno enako priznane vsem, invalidom pa so težje dostopne. Pozitivna dolžnost države je zagotovitev enakih dejanskih možnosti in enakega obravnavanja invalidov, da odpravi, premosti ali zmanjša ovire za neodvisno življenje njih ter njihovo enakopravno vključitev v družbo in delovni proces. Temeljni namen pričujočega magistrskega dela je obravnava pravic invalidov in zaposlovanje invalidov ter problematika uresničevanja le-teh v praksi. Vse to pa je predstavljeno v različnih zakonih. Pri uresničevanju pravic invalidov imajo pomembno vlogo delodajalci, saj je njihova glavna dolžnost in obveznost skrb za njihove pravice in interese, kot jim nalaga Ustava. Zaradi postopne uveljavitve zakonodaje se v Sloveniji ureja le tisti del problematike, ki jih družbe v določenih obdobjih različno zaznajo in razumejo. Skozi prakso novega sistemskega modela poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo je cilj ugotoviti vzroke in predlagati rešitve za neizkazano zanimanje vključitve v poklicno rehabilitacijo, pa čeprav ji zakonodaja pripisuje temeljno pravico. Nemčija, Nizozemska in Švedska različno urejajo pravico do poklicne rehabilitacije. Razlike so vidne pri ponovni vključitvi v delovni proces, ki se različno obravnavajo glede na njihov notranji pravni red posamezne države članice Evropske unije. Za zagotovitev celostne obravnave pravic invalidov in posledično uresničevanje le-teh v praksi sta ključna sodelovanje in večja ozaveščenost širše javnosti. Ključne besede: invalidnost, brezposelnost, invalidsko zavarovanje, socialna varnost, poklicna rehabilitacija Objavljeno v ReVIS: 01.02.2022; Ogledov: 1022; Prenosov: 145 Celotno besedilo (1,11 MB) |
5. |
6. Položaj mladih na trgu dela v Goriških Brdih : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeKristina Brašnić, 2013, diplomsko delo Opis: Vstop mladih na trg dela je ključna faza prehoda iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti.
Mladi se v današnjih časih srečujejo z veliko težavami, ki se dotikajo vstopa na trg dela in
ustvarjanja kariere. Iz tega izhaja naše področje raziskovanja. V diplomski nalogi smo
obravnavali naslednja področja: trg dela mladih, brezposelnost mladih, možnosti razvoja
kariere mladih iz Goriških brdin dejavnike, ki vplivajo na razvoj kariere.
Ker so nas zanimala tako teoretična znanja s področja trga dela, brezposelnosti in kariere
mladih v Sloveniji kot tudi konkreten primer mladih iz Goriškihbrd, smo diplomsko nalogo
razdelili na več delov. V prvem delu smo se seznanili s teoretičnimi dejstvi pri obravnavi
ključnih pojmov diplomske naloge. Obravnavali smo tako trg dela, brezposelnost mladih na
trgu dela in kariero. Najprej smo splošno obrazložili trg dela, priložnosti in tveganja na trgu
dela, delovanje trga dela, opisali smo trg dela v Sloveniji ter položaj mladih na trgu dela. V
naslednjem koraku smo definirali pojem brezposelnosti in opisali splošno stanje
brezposelnosti v Sloveniji ter stanje mladih na področju brezposelnosti v Sloveniji. Kot zadnje
smo obravnavali pojem kariere, opisali njen postopek razvijanja in načrtovanja. V
empiričnem delu naloge smo ugotavljali splošno oceno mladih iz Goriških brd glede
njihovega položaja na trgu dela RS,njihovo presojo o kariernih možnostih na trgu dela v RS
in njihovo oceno o vplivu izobrazbe, delovnih izkušenj in kraja bivanja na razvoj njihove
karierne poti. Uporabljali smo strukturirane intervjuje, ki smo jih opravili med osmimi
mladimi iz Goriških brd.
Rezultati, pridobljeni z intervjuji, so nam pokazali, da je splošna ocena mladih glede
njihovega položaja na trgu dela zelo negativna, kljub temu pa vidijo neko možnost
napredovanja in ustvarjanja kariere. Ključne besede: mladi, Goriška brda, trg dela, brezposelnost, kariera Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1329; Prenosov: 72 Celotno besedilo (1,01 MB) |
7. Mladi diplomanti kot iskalci zaposlitve : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeDarija Rupnik, 2013, diplomsko delo Opis: Tematika brezposelnih mladih diplomantov je aktualna tema. Vsi si želimo stabilno
zaposlitev. Iskanje take zaposlitve z vidika posameznika je pomemben del našega
življenjskega cikla. Zaposlitev nam predstavlja ekonomsko in socialno neodvisnost, zato si
brez nje težko načrtujemo življenje, kariero in družino. Mladi diplomanti so zaradi
negotovosti na trgu dela izpostavljeni tudi večji socialni izključenosti in s tem socialni
neenakosti še na drugih področjih življenja. Da bi si ti iskalci zaposlitve izboljšali svojo
zaposljivost ter povečali konkurenčnost na trgu delovne sile, se morajo zavedati svojih
slabosti in napak, ki jih imajo pri iskanju zaposlitve.
Naloga proučuje dogajanje na trgu dela, predvsem na področju, ki se dotika zaposlovanja
mladih diplomantov. Razdeljena je na tri dele. Prvi del obravnava pojem brezposelnosti,
zaposljivosti in trg dela v Sloveniji. Tu so opredeljeni dejavniki, ki vplivajo na zaposlovanje
mladih diplomantov. V drugem delu je predstavitev kvalitativne metode dela s fokusno
skupino z namenom pridobivanja mnenj in stališč o brezposelnosti mladih diplomantov.
Najpomembnejši del naloge je namenjen predstavitvi pridobljenih podatkov. Ključna
ugotovitev v nalogi je, da je za uspešno zaposlovanje mladih diplomantov pomembnih več
dejavnikov. Na nekatere zunanje dejavnike posameznik ne more vplivati, lahko pa vpliva na
svoja dejanja v postopku iskanja zaposlitve, kajti vedno prihaja bolj do izraza dejstvo, da
mora diplomant, ki išče zaposlitev, vedno bolj prevzemati odgovornost za svojo pot, ki ga vodi
do zaposlitve ter posledično s tem do materialne in socialne varnosti. Ključne besede: brezposelnost, mladi diplomanti, zaposljivost, pot do prve zaposlitve, trg delovne sile Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1448; Prenosov: 81 Celotno besedilo (1,09 MB) |
8. Prekomerno uživanje alkohola med brezposelnimi osebami : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeViljem Sindičič, 2017, diplomsko delo Opis: V tej diplomski nalogi se osredotočam na prekomerno uživanje alkoholnih pijač med
brezposelnimi osebami. Živimo v času, ko imamo še vedno dokaj visoko stopnjo
brezposelnosti v primerjavi z drugimi državami. Nekateri ljudi se lahko zato zatečejo tudi k
prekomernem pitju alkoholnih pijač. To bom v tej diplomski nalogi raziskoval. Predstavil sem
problem brezposelnosti in analiziral alkoholizem ter vse posledice. Izvedel sem šest
intervjujev z brezposelnimi osebami in jih povprašal o njihovih pivskih navadah oziroma
kulturi pitja, kar je prestavljalo raziskovalni del moje diplomske naloge.
Predstavil sem vzroke in posledice prekomernega pitja alkohola za posameznika in družbo.
Izvedel sem kvalitativno raziskavo in predstavil rezultate, da pretirano pitje alkoholnih pijač
in stanje brezposelnosti oziroma brezdelja nista nujno povezana. Povezana sta v nekaterih
primerih. To je odvisno od posameznikove osebnosti, čustvene zrelosti, odnosov in
samozavesti. Nekatere osebe lahko oziroma bi lahko posegle po alkoholu v primeru izgube
zaposlitve, nekateri bi postali aktivni iskalci zaposlitve.
Vsekakor je brezposelnost velik družben problem, še posebno, če se ga ne rešuje učinkovito in
s pravilnimi ukrepi, ki bi spodbujali gospodarstvo(javna dela, usposabljanje na delovne
mestu,…). Alkoholizem oziroma pretirano pitje alkoholnih pijač pa je star problem, kot je
staro človeštvo(no, nekoliko manj, če smo natančni). V tej diplomski nalogi sem ga podrobno
analiziral. Ključne besede: alkoholizem, zasvojenost, brezposelnost, metode zdravljenja, pivske navade, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1177; Prenosov: 43 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Spremembe v financiranju visokega šolstva v razmerah gospodarske in finančne krize : doktorska disertacijaVesna Skrbinjek, 2015, doktorska disertacija Opis: Družbe znanja poudarjajo pomen izobraževanja kot enega izmed ključnih dejavnikov
gospodarskega in družbenega napredka. Posledično se akumuliranju človeškega kapitala
pripisuje mnogo pozitivnih učinkov, ki se kažejo skozi ekonomske in neekonomske koristi tako
na ravni posameznika kot celotne družbe. V evropskem visokošolskem prostoru se javno
financiranje visokega šolstva utemeljuje predvsem zaradi njegove družbeno odgovorne vloge,
zaradi česar so pričakovanja družbe do visokošolskih zavodov vse večja. Globalna gospodarska
in finančna kriza je pričakovanja družbe do visokega šolstva še povečala, vendar pa se obseg
javnih sredstev za visoko šolstvo v državah zaradi njenega negativnega učinka pomembno
spreminja, še posebej v tistih, ki jih je gospodarska in finančna kriza ekonomsko bolj oslabila.
Namen doktorske disertacije je z izsledki raziskave obogatiti področje financiranja visokega
šolstva s spoznanji o učinkih globalne gospodarske in finančne krize na evropske visokošolske
sisteme v smislu ugotavljanja sprememb razpoložljivosti finančnih sredstev za visoko šolstvo,
sprememb v povpraševanju po visokem šolstvu in sprememb števila diplomantov v povezavi z
visokošolskim trgom dela. Naše osrednje raziskovalno vprašanje se tako glasi, kako se v
razmerah globalne finančne in gospodarske krize spreminja financiranje visokega šolstva v
evropskih državah glede na specifične razmere v njihovih gospodarstvih. Pri raziskovanju
sprememb financiranja visokega šolstva smo obravnavane države glede na učinek globalne
gospodarske in finančne krize na njihova gospodarstva razdelili v dve skupini: gospodarsko
bolj oslabljene in gospodarsko manj oslabljene države. Na osnovi dobljenih dveh skupin smo
primerjalno raziskovali spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja med letoma 2008
in 2011, torej vse od začetka globalne gospodarske in finančne krize do zadnjega leta, za
katerega smo imeli na voljo podatke. Spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja smo
primerjali med skupinama in znotraj skupin.
Ugotovili smo, da so se javni izdatki za visoko šolstvo glede na druge javne porabnike
spreminjali manj, prav tako tudi v primerjavi z javnimi izdatki za izobraževanje. V začetnih
letih krize so se javni izdatki za visoko šolstvo v gospodarsko bolj oslabljenih državah zniževali
manj, medtem ko so se zaradi dolgotrajnosti in poglabljanja krize v kasnejših letih krize
zniževali bolj. Predvsem države, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev v visoko šolstvo (v
deležu bruto domačega proizvoda; v nadaljevanju BDP), so ta vlaganja med krizo tudi ohranile
oziroma povečale. Ko upoštevamo vlaganja v visoko šolstvo, prilagojena glede na vpisane
študente, ugotavljamo, da so se naložbe v tem pogledu znižale predvsem zaradi povečanega
povpraševanja.
Ugotavljamo tudi, da so gospodarsko bolj oslabljene države javne izdatke za pomoči študentom
ohranjale bolj kot neposredne javne izdatke za visokošolske zavode (kar pa ne velja za
Slovenijo). V gospodarsko manj oslabljenih državah so države, ki so pred krizo vlagale visok
delež BDP-ja v visoko šolstvo, bolj krčile sredstva, namenjena pomoči študentom, kot sredstva
za visokošolske zavode. Prepoznavamo, da so mehanizme in instrumente financiranja visokega
šolstva v nekaterih državah spreminjali v smeri večje učinkovitosti, vendar to ni nujno posledica
učinka krize. Predvsem v gospodarsko bolj oslabljenih državah se je na institucionalni ravni
sprejelo več ukrepov racionalizacije sredstev, kar je vodilo tudi do zniževanja števila
zaposlenega akademskega osebja.
Povpraševanje po visokem šolstvu je bilo sicer večje v gospodarsko manj oslabljenih državah,
vendar se je delež mladih v najznačilnejši starostni skupini, ki se vpisuje v visoko šolstvo, v
gospodarsko bolj oslabljenih državah močno znižal. Bruto stopnja vpisa je bila tako višja v
gospodarsko bolj oslabljenih državah, čeprav tega nismo mogli potrditi na primeru Slovenije.
Med gospodarsko manj oslabljenimi in gospodarsko bolj oslabljenimi državami smo ugotovili
statistično značilne razlike v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov, kjer je bila
sprememba statistično značilno višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah. Statistično
značilnih razlik v povečanju diplomantov med skupinama nismo potrdili, ugotovili pa smo, da
so med državami, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev na študenta, in državami, ki so pred
krizo vlagale malo sredstev na študenta, statistično značilne razlike tako v spremembi rasti
števila diplomantov kot v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov.
Študija primera Slovenije je pokazala, da obstajajo tudi razlike med državami znotraj skupine
gospodarsko bolj oslabljenih držav, kamor se je uvrstila tudi Slovenija. Znižanja javnih
izdatkov za visoko šolstvo so se sicer podobno začela šele ob poglabljanju krize, vendar so se
javni izdatki za pomoči študentom znižali bolj kot javni izdatki za visokošolske zavode. Prav
tako se je način financiranja v letu 2011 spremenil, da v manjši meri upošteva elemente
uspešnosti. Hkrati ugotavljamo, da število študentov zaradi demografije upada bolj kot v ostalih
gospodarsko bolj oslabljenih državah. Število diplomantov se je v Sloveniji, nasprotno,
povečevalo bolj v skladu z gospodarsko manj oslabljenimi državami, kar lahko pripišemo
ukrepom racionalizacije sredstev s strani vlade. Prehod diplomantov na trg dela pa je težak, kar
se posledično kaže s povečevanjem stopnje njihove brezposelnosti.
Naše ugotovitve prispevajo novo znanje in razmislek o učinku gospodarske in finančne krize
na spremembe financiranja visokega šolstva, na podlagi česar se lahko oblikujejo priporočila
visokošolskim politikam za doseganje boljših rezultatov v visokem šolstvu in družbi kot celoti. Ključne besede: financiranje visokega šolstva, gospodarska in finančna kriza, javna sredstva, povpraševanje po terciarnem izobraževanju, brezposelnost diplomantov Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1089; Prenosov: 56 Celotno besedilo (4,24 MB) |
10. Vpliv povečane brezposelnosti na psihično počutje strokovnih sodelavcev s področja zaposlovanja : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeVida Jarc, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je analiza doživljanja stresa strokovnih sodelavcev na področju zaposlovanja
na Uradu za delo Novo mesto, kjer se srečujejo z velikim prilivom brezposelnih oseb in
iskalcev zaposlitve, ki so ostali brez stalnega vira dohodka. Stiska brezposelnih oseb se odraža
tudi v večjih psihičnih obremenitvah delavcev na uradih za delo. Povečane obremenitve na
delovnem mesu predstavljajo pomemben stresni dejavnik za zaposlene, kar se kaže na
splošnem slabem počutju, izgorelosti, pogostejši utrujenosti in težavah v duševnem zdravju,
kar ima za posledico povečano osotnost z dela. Pozornost v diplomskem deluje namenjena
dejavnikom tveganja, ki povečujejo nezadovoljstvo med zaposlenimi in nezmožnost
obvladovanja nastale situacije. S kvalitativno analizo podatkov bomo skušali odgovoriti na
vprašanji, ali je povečanje števila brezposelnih oseb razlog za to, da so strokovni sodelavci s
področja zaposlovanja vse bolj pod vplivom stresa na delovnem mestu in kaj lahko
svetovalcem zaposlitve pomaga pri premagovanju stresa in pri reševanju nastalega problema.
Ključne besede: svetovalci zaposlitve, brezposelnost, stres, stres na delovnem mestu, delovno mesto, dejavniki stresa, premagovanje stresa Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1233; Prenosov: 50 Celotno besedilo (593,51 KB) |