1. MODEL RAZVOJA KADROV V IZBRANEM PODJETJUŠpela Keber, 2025, ni določena Opis: Namen diplomskega dela je proučiti strokovno literaturo s področja upravljanja in razvoja kadra s ciljem ugotoviti, ali sedanji sistem v podjetju X ustreza smernicam osebnega razvoja in usposabljanja zaposlenih.
Ugotovili smo, da ne obstaja enoten model razvoja zaposlenih za manjša podjetja. Podjetje nima vzpostavljene kadrovske funkcije ali zaposlenega kadrovskega strokovnjaka, ki bi skrbel za razvoj in izobraževanje zaposlenih. Pristojnosti so porazdeljene med vodje, management in zaposlene, kar je običajna praksa za manjša podjetja. Kljub temu raziskava kaže, da se zaposleni dovolj izobražujejo in so zadovoljni z nagrajevanjem. Njihovo delo je zanimivo, so motivirani in med seboj sodelujejo, kar se kaže v dobrih medsebojnih odnosih. Odlikujejo jih samostojnost, učinkovitost in pravočasnost pri svojih zadolžitvah. Nadrejeni zaposlene motivirajo, izjema so nekateri posamezniki, ki so se v podjetju pred kratkim zaposlili.
Hipoteze, ki se nanaša na področje kadrovske funkcije, nismo ne zavrnili ne potrdili. Tri hipoteze, ki se nanašajo na področje izobraževanja, medsebojnih odnosov in podpiranja osebnega razvoja zaposlenih, smo potrdili.
Model razvoja kadrov, ki bi ustrezal manjšim podjetjem, predstavlja vrzel na tem področju in izziv za prihodnje strokovne raziskave. Naše ugotovitve s tega področja so lahko velik doprinos znanosti, boljši vpogled pa bi dale tudi raziskave v matičnih podjetjih izven Slovenije.
Ključne besede: Razvoj kadrov, načrtovanje kadrov, model razvoja, motivacija, izobraževanje.
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2025; Ogledov: 48; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
2. Zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih v izbranem podjetjuTina Koštrun, 2025, ni določena Opis: V diplomskem delu raziskujemo zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih na delovnem mestu ter njun vpliv na uspeh organizacije. Prvi del se osredotoča na teoretične okvire zadovoljstva in zavzetosti ter na negativne vplivne dejavnike, načine krepitve in merjenje obeh stanj. S prepoznavanjem in izboljšanjem teh dejavnikov lahko podjetja povečajo zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih ter s tem prispevajo k lastnemu uspehu. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika SiOK, Gallupove Q12 metode in intervjujev identificirali potrebo po izboljšavah v Podjetju X. Na podlagi analize smo prepoznali negativne dejavnike ter predlagali ukrepe za krepitev zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih v izbrani organizaciji v skladu s cilji diplomske naloge.
Ključne besede: zadovoljstvo, zavzetost, zaposleni, merjenje, krepitev, uspešnost podjetja, dejavniki, Gallup.
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2025; Ogledov: 41; Prenosov: 0
Celotno besedilo (648,34 KB) |
3. ASERVATIVNOST KOT POMOČ PRI ZMANJŠEVANJU IZGORELOSTI MED ZAPOSLENIMI V PSIHIATRIČNI ZDRAVSTVENI NEGIGašper Pečarič, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča:
Asertivnost je komunikacijska veščina, ki posameznikom omogoča, da samozavestno, a spoštljivo izražajo svoja stališča, čustva in potrebe. V kontekstu zdravstvene nege, zlasti v psihiatričnem okolju, ima asertivnost ključno vlogo pri preprečevanju izgorelosti, vzdrževanju zdravih medosebnih odnosov ter spodbujanju učinkovitega timskega dela. Zdravstveni delavci, ki obvladajo asertivne veščine, lažje postavljajo meje ter tudi preprečujejo konfliktne situacije in učinkoviteje obvladujejo čustvene obremenitve. To pa pomembno vpliva na njihovo profesionalno delovanje in blaginjo v delovnem okolju in na osebni ravni. Cilj raziskave je bil raziskati, kako uporaba asertivne komunikacije prispeva k zmanjšanju izgorelosti med zaposlenimi v psihiatrični zdravstveni negi ter katere strategije lahko pripomorejo k izboljšanju asertivnih veščin v praksi.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih z zaposlenimi v psihiatrični zdravstveni negi. Vzorec je bil namenski in je zajemal šest udeleženk z različnim številom let delovnih izkušenj. Intervjuji so bili zapisani in analizirani s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. V raziskovalnem delu so bila upoštevana vsa etična načela raziskovanja, vključno s prostovoljnim sodelovanjem, anonimnostjo in varovanjem osebnih podatkov.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre prepoznavajo asertivno komunikacijo kot ključno za učinkovito delo v psihiatrični zdravstveni negi. Večina intervjuvank je poudarila, da redno uporabljajo asertivne veščine, kot so postavljanje meja, jasno izražanje mnenj ter spoštljivo sodelovanje s pacienti in sodelavci. Opažene so bile razlike v stopnji asertivnosti, ki so pogosto povezane z delovno dobo, delovnim okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Ugotovljeno je bilo tudi, da pomanjkanje asertivnosti lahko vodi v povečano delovno obremenitev, medosebne konflikte in večje tveganje za izgorelost. Intervjuvanke so kot koristne prepoznale delavnice in izobraževanja, ki spodbujajo razvoj asertivnih komunikacijskih veščin kot obliko preventive pred izgorelostjo.
Razprava: Raziskava je pokazala, da asertivnost pomembno prispeva k psihološki stabilnosti in delovni učinkovitosti medicinskih sester v psihiatrični zdravstveni negi. Intervjuvanke so poudarile, da so asertivne veščine ključne pri preprečevanju izgorelosti, saj omogočajo jasnejše postavljanje meja, boljšo regulacijo čustev ter večje zadovoljstvo pri delu. Hkrati pa so navedle, da je za krepitev asertivnosti potrebno sistematično izobraževanje in podpora delovnega okolja. Rezultati kažejo, da lahko uvedba izobraževalnih programov s poudarkom na asertivni komunikaciji pomembno izboljša delovne pogoje, zmanjša stres in pripomore k boljši skrbi za paciente.
Ključne besede: asertivnost, izgorelost, psihiatrična zdravstvena nega, komunikacijske veščine, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 66; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,20 MB) |
4. |
5. |
6. Zaščita otrok v kazenskem postopku in njihova celostna obravnava : magistrsko deloNina Đurđević, 2025, magistrsko delo Opis: Pričujoče delo temelji na predstavitvi projekta za vzpostavitev prve Hiše za otroke v Sloveniji po modelu Barnahus, ki je vodilni evropski model za obravnavo otrok, žrtev nasilja in spolnih zlorab, v kateri bodo na usklajen in učinkovit način celostno obravnavani otroci, žrtve tovrstnih kaznivih dejanj, v skladu z mednarodnimi smernicami in standardi. Projekt odlikuje celovit pristop, kjer bodo na enem mestu združeni vsi strokovni sočasni kazenskopreiskovalni postopki ter nudena strokovna psihosocialna in terapevtska pomoč ter podpora v otrokom varnem in prijaznem okolju za zmanjšanje in preprečevanje sekundarne viktimizacije ter morebitnih dolgotrajnih posledic. S tem bo vzpostavljen okvir, v katerem se bodo krepile in povezovale dobre prakse, širila načela za ustrezno podporo in zaščito otrok ter njihovih pravic in delovanje v smeri otrokovih najboljših koristi. Povečati je treba zavedanje in potrebo po ključni vzpostavitvi otrokom prijaznih služb in po otrokom prijazni obravnavi ter učinkovitem odzivanju na pravni osnovi, torej po otrokom prijaznem pravosodnem sistemu, za preprečevanje ponovnih travmatičnih izkušenj. V ta namen se je pokazala potreba po pripravi novega Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi, ki je osnova za vzpostavitev Javnega zavoda Hiša za otroke. Učinkovita udeležba otrok v sodnih postopkih je ključna za izboljšanje delovanja pravosodja, glavno vodilo pa je spoštovanje otrokovega dostojanstva, svobode in enakega obravnavanja. Kazniva dejanja, kot so spolno izkoriščanje in spolne zlorabe, sodijo med najhujše oblike nasilja nad otroki. V prihodnosti je treba omogočati izvajanje aktivnosti in sprejemati še bolj učinkovite ukrepe, neposredni učinek teh ukrepov pa je dvig ozaveščenosti splošne in strokovne javnosti o razširjenem obstoječem družbenem problemu. Slovenija je z uvedbo projekta in vzpostavitvijo Hiše za otroke naredila velik korak naprej v smeri reševanja obravnavane problematike, sistem pa bo treba vzdrževati z dobrimi mehanizmi podpore, z upoštevanjem smernic za prijazno obravnavo žrtev kaznivih dejanj, ustreznim dostopom do sodnega varstva in temeljito obravnavo. Otrokom je treba omogočiti enake možnosti in življenje brez nasilja.
Ključne besede: nasilje nad otroki, celostna obravnava, sekundarna viktimizacija, otrokom prijazno pravosodje, forenzični intervju
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 72; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,88 MB) |
7. Oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje : magistrsko deloSara Pangos, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava različne oblike izvajanja skupnega varstva in vzgoje otrok po razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti. S finalizacijo ločitve se bivšima zakoncema v prihajajočih letih postavljajo vprašanja, ki so logistične, finančne in čustvene narave. Po ločitvi je potrebno obravnavati posamezne medsebojno povezane dele življenja, kot so logistika (kdo kje živi), finance (kdo od staršev kaj plačuje in kako to počne) ter starševske skrbi (kdo od bivših zakoncev skrbi za otroke in kdaj to počne). Navedena vprašanja se razreši s sporazumom o prekinitvi zakonske zveze, a slednje v resničnem življenju za ločene zakonce največkrat ni lahka naloga. Namen magistrskega dela je predstaviti izvajanje skupnega starševstva kot inovativen koncept in optimalno rešitev v korist otroka, ki pride v poštev pri razvezanih zakoncih ali zunajzakonskih partnerjih z otroki. Pri takšnem konceptu se varstvo in vzgoja izvajata na način, da se ustvarja videz življenjske skupnosti staršev, ki se je ohranila, pri čemer je zaradi poglavitne vloge, ki jo ima načelo otrokove koristi, ustrezno, da naj bo takšen način primarna rešitev izvajanja varstva in vzgoje otrok v primeru ločitve staršev. Konsistentnost stikov z obema staršema omogoči zadovoljevanje največje otrokove koristi po ločitvi staršev, zato skupno varstvo in vzgoja ni več zgolj možnost v postopku odločanja o skrbništvu in stikih, temveč daje sodišče pri odločanju glede skrbi za otroke izvajanju skupnega varstva in vzgoje prednost. Ključni poudarek dela je analiza treh oblik skupnega varstva in vzgoje: oblika gnezda, kjer otrok ostaja v istem domu, starša pa se izmenjujeta; oblika nihala, pri kateri otrok prehaja med domovoma staršev v določenih intervalih; in rezidenčna oblika, kjer otrok večinoma prebiva pri enem od staršev, a drugi ohranja pomembno vlogo pri odločitvah. Raziskava temelji na pravni analizi, sodni praksi in empiričnih podatkih o vplivu različnih modelov na otrokovo psihosocialno dobrobit. Ugotovitve kažejo, da skupno varstvo in vzgoja pozitivno vplivata na otrokovo emocionalno stabilnost, socialni razvoj in akademske dosežke ter zmanjšujeta tveganje za vedenjske težave, anksioznost in depresijo. Delo ponuja tudi primerjalno analizo tujih ureditev in raziskuje pravne možnosti prilagajanja modelov v slovenskem pravnem sistemu.
Ključne besede: skupno starševstvo, skupno varstvo in vzgoja, modeli skrbništva, načelo največje koristi otroka, razveza zakonske zveze, starševska skrb, otrokov psihosocialni razvoj, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 74; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,22 MB) |
8. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev v državni upravi: : izzivi in priložnosti novega plačnega sistemaPolona Štrumelj Žontar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med pravicami in obveznostmi iz delovnih razmerij funkcionarjev ter javnih uslužbencev v državni upravi v luči novo sprejetega paketa plačne zakonodaje, katerega temelj je ZSTSPJS. Namen vsebine je podrobneje analizirati in primerjati pravni položaj obeh skupin zaposlenih, pri čemer je poudarek na prikazu ključnih razlik in podobnosti pri pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz delovnih razmerij. Tematika kljub temu ni usmerjena izključno na plačni del reforme, saj se izvajanje v praksi šele začenja in je ocena njene uspešnosti še nekoliko preuranjena. So pa na področju delovnih razmerij funkcionarjev in javnih uslužbencev predstavljene ključne spremembe, ki jih prinaša implementacija novega plačnega sistema. V procesu iskanja podobnosti in razlik med funkcionarji in javnimi uslužbenci je bilo uporabljenih več metod raziskovanja. Metoda zgodovinske analize je uporabljena v delu, ki se nanaša na razvoj sistema javnih uslužbencev s poudarkom na razvoju Zakona o javnih uslužbencih ter ureditve položaja funkcionarjev v Republiki Sloveniji, s to metodo pa so tudi prikazane razlike med ZSTSPJS in ZSPJS, kjer je bila uporabljena tudi primerjalna metoda. Primerjalna metoda je prav tako uporabljena pri ugotavljanju podobnosti in razlik pri ureditvi pravic in obveznosti iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev v državni upravi. Z opisno metodo so predstavljene pravice in obveznosti iz delovnega razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev v državni upravi. Normativna metoda je uporabljena pri analizi nekaterih določb ZSTSPJS ter drugih področnih zakonskih in podzakonskih predpisih ter pri preučitvi vpliva teh pravnih norm na delovna razmerja funkcionarjev in javnih uslužbencev. Diplomsko delo z razširjeno analizo prispeva k boljšemu razumevanju pravnega položaja funkcionarjev in javnih uslužbencev ter omogoča vpogled v izzive in priložnosti, ki jih prinaša nova plačna zakonodaja.
Ključne besede: funkcionar, javni uslužbenec, pravice in obveznosti, reforma, plača, primerjava
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 78; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,38 MB) |
9. Ureditev digitalnih platform in oglaševanje v kontekstu novega Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPOT-1) : magistrsko deloPia Koprivc, 2025, magistrsko delo Opis: V sodobni družbi so digitalne platforme postale ključni element poslovnega okolja – omogočajo inovativne poslovne modele in ustvarjajo gospodarsko vrednost, hkrati pa prinašajo nove izzive v smislu varstva potrošnikov in praks oglaševanja. S sprejetjem nove zakonodaje želi zakonodajalec okrepiti zaščito potrošnikov na digitalnih platformah, vključno z regulacijo oglaševanja. Pri pisanju sem si pomagala z deskriptivno metodo, primerjalno metodo, metodo kompilacije, pravno analizo oz. analitično metodo, metodo študije primerov, aksiološko metodo in deduktivno metodo. Namen magistrskega dela je celovito prikazati novo ureditev digitalnih platform, vključno z vidikom oglaševanja in zakonsko ureditev varstva potrošnikov po novem zakonu. Ugotovila sem, da novi Zakon o varstvu potrošnikov širi definicijo blaga na digitalne vsebine ter uvaja posebne zahteve za njihovo dobavo, kar povečuje zaščito potrošnikov in transparentnost v digitalnem prostoru. Akt o digitalnih storitvah bo v prihodnosti preoblikoval regulacijo digitalnih platform in oglaševanja, saj uvaja nove obveznosti glede varnosti in odgovornosti ter uporabnikom omogoča večji nadzor nad osebnimi podatki. Odločitve Sodišča EU v primerih Uber in Airbnb so prispevale k oblikovanju pravnega okvira za digitalne platforme, s čimer so okrepile regulacijo ekonomije delitve in izboljšale pravice potrošnikov, hkrati pa spodbudile poštene konkurenčne pogoje ter postavile temelje za prihodnje zakonodajne pobude v EU. Ugotovitve magistrskega dela poglabljajo razumevanje ureditev in zakonskih določb, ki se nanašajo na digitalne platforme in oglaševanje, kar je koristno tako za zakonodajalce kot tudi druge zainteresirane strani pri razvoju pravičnega in učinkovitega okvira za varstvo potrošnikov na digitalnih platformah.
Ključne besede: varstvo potrošnikov, oglaševanje, digitalna platforma, digitalna storitev, Akt o digitalnih storitvah
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 75; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,03 MB) |
10. Darila med zakoncema : diplomsko deloGašper Beg, 2025, diplomsko delo Opis: S sklenitvijo zakonske zveze se dve osebi ena drugi zavežeta, da bosta svoje življenje preživeli v življenjski skupnosti. Tako se zakonska zveza naravno izteče s smrtjo enega izmed zakoncev, v sodobnem času pa zaradi široko zastavljenega koncepta nevzdržnosti življenjske skupnosti marsikdaj tudi z razvezo. Tako ob smrti kot tudi razvezi navadno pride do delitve premoženja zakoncev, vanj pa spadajo tudi darila, ki niso običajne manjše vrednosti. Darila med zakoncema v medsebojnem premoženjskem režimu, kot ga določa zakon, so del posebnega premoženja vsakega izmed zakoncev. Izjemo predstavljajo darila, ki so bila očitno podarjena obema zakoncema. Med novostmi, ki jih je prinesel sprejem Družinskega zakonika, je tudi možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (ali tako imenovane predporočne pogodbe), v kateri lahko zakonca prosto (v razumnih okvirih veljavne zakonodaje) določita tudi sebi lasten premoženjski režim ter se posledično dogovorita tudi za specifično ureditev vštevanja daril v njuno premoženje. Na delitev oziroma vračanje daril v primeru dedovanja po umrlem zakoncu prav tako vpliva veljavna oporoka. Še posebej v primeru sklenjene pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerjih je v ospredje postavljena svobodna volja zakoncev glede sklepanja lastnih pravnih poslov, medtem ko so pri oporoki glede daril v veljavi običajne omejitve prostega razpolaganja, povezane z nujnimi dediči in njihovimi dednimi deleži. Pravna ureditev daril med zakoncema v Franciji je v veliki meri in še posebej po sprejetju slovenskega Družinskega zakonika podobna slovenski, le da je v določenih segmentih še bolj formalizirana. Temeljno prizadevanje obeh zakonodajalcev je zaščita interesov zakoncev in dedičev.
Ključne besede: darila med zakoncema, posebno premoženje, premoženjski režim, razveza, dedovanje, pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij, oporoka
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 76; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,22 MB) |
