1. Mednarodnopravni status nepriznanih držav in ureditev človekovih pravic v nepriznanih državah : magistrsko deloEva Lukančič, 2024, magistrsko delo Opis: Država mora, da bi postala mednarodno priznana, izpolnjevati kriterije, kateri so določeni v 1. členu Konvencije iz Montevidea. Država kot subjekt mednarodnega prava mora imeti stalno prebivalstvo, definirano ozemlje, vlado in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Ti kriteriji so v pomoč pri presoji, če neka skupnost, ki trdi, da ima naravo države, sploh ustreza kriterijem mednarodnega prava za nastanek države. Določene entitete ne izpolnjujejo vseh kriterijev, zato so mednarodno nepriznane, se ne vključujejo v mednarodne odnose in ne sodelujejo z mednarodnimi organizacijami. V mednarodni skupnosti je potrebno upoštevati tudi druge kriterije kot so želja entitete po priznanju, nastanek entitete brez kršenja mednarodnega prava, spoštovanje človekovih pravic in priznanje s strani drugih držav. Ker nepriznana država nima dejanske fizične moči, ne more zagotoviti učinkovitih sredstev za zagotavljanje človekovih pravic, kar predstavlja veliko težavo, saj se s tem stopnjuje kriminal, nasilje, korupcija, pomanjkanje dobrin. Nepriznanim državam primanjkuje suverenosti, to posledično pripelje do kršenja človekovih pravic. V magistrskem delu so z opisno metodo obravnavane nepriznane države in ureditev človekovih pravic v le - teh. S pravno analizo so predstavljene in ugotovljene temeljne razlike med priznanimi in nepriznanimi državami in kako se mednarodna skupnost sooča s težavami nepriznanih držav. Namen je opredeliti, v čem se torej ločijo nepriznane države od priznanih držav, v čem se loči njihov status v mednarodni skupnosti in zakaj nepriznane države bolj kršijo človekove pravice. Pojav nepriznanih držav je v družbi vse bolj razširjen. Nepriznane države so zelo odvisne od svoje države pokroviteljice in nevladnih organizacij in ne morejo sodelovati v mednarodni skupnosti, kar dokazuje, kako pomembna je neodvisnost in zunanja suverenost države, da se lahko vključuje v mednarodne odnose. Zaradi slabe ureditve nepriznanih držav tam trpijo človekove pravice, saj državljanom onemogočajo ustrezen življenjski standard.
Ključne besede: mednarodno pravo, človekove pravice, priznanje države, nepriznane države, nastanek države, država
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (994,53 KB) |
2. Kadrovske pristojnosti slovenskega predsednika republike : diplomsko deloUrška Dovžak, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu skušamo z opisno metodo predstaviti samo funkcijo predsednika Republike Slovenije in razčleniti njegove pristojnosti, ki jih ima na podlagi tega položaja. Vlogo predsednika lahko v najbolj splošnem pomenu opredelimo kot predstavnika Republike Slovenije. Funkcija predsednika republike spada v okvir izvršilne oblasti, a je kljub temu bolj reprezentativna. Njegove funkcije lahko razvrstimo na formalne in neformalne. Izvajanje funkcij predsednika republike se udejanjajo tudi skozi njegove kadrovske pristojnosti, te so v slovenski ustavi izrecno določene, in sicer so naslednje: predlog kandidata za predsednika vlade, predlog petih članov Sodnega sveta, predlog kandidatov za sodnike Ustavnega sodišča, imenovanje državnih funkcionarjev ter postavljanje in odpoklic veleposlanikov in poslanikov. Poleg z ustavo navedenih kadrovskih pristojnosti predsednik republike opravlja še dodatne kadrovske pristojnosti določene s posameznimi zakoni, te so: imenovanje treh članov Uradniškega sveta, predlog kandidata za predsednika Računskega sodišča, predlog kandidata za varuha človekovih pravic, predlog kandidata za guvernerja Banke Slovenije, predlog kandidata za informacijskega pooblaščenca, predlog kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč, imenovanje predsednika komisije za preprečevanje korupcije ter imenovanje člana Sveta RTV Slovenija. Te kadrovske pristojnosti so ustavno sporne, saj niso neposredno navedene v ustavi. Glede na to, da so pristojnosti predsednika republike v ustavi izrecno navedene, bi s posameznimi zakoni navedene pristojnosti le podrobneje opredelili in dodatno razložili. Za razliko od tega pa so s posameznimi zakoni predsedniku republike naložene dodatne pristojnosti, ki v ustavi niso opredeljene. Tako protiustavno stanje bi bilo potrebno odpraviti sistematično s spremembo ustave. Pomembna tema diplomske naloge je predlagana ustavna sprememba, s katero bi se pristojnost imenovanja sodnikov prenesla z državnega zbora na predsednika republike, s čimer bi se omejil političen vpliv na ta postopek. V diplomski nalogi je izveden natančen opis same spremembe in posledic, ki bi jih ta prinesla v primeru, da bi bila sprejeta, ter primerjava razlik imenovanja sodnikov v nekaterih drugih članicah EU.
Ključne besede: predsednik republike, izvršilna oblast, zastopanje države, kadrovske pristojnosti predsednika republike, ustavna sprememba imenovanja sodnikov
Objavljeno v ReVIS: 13.02.2024; Ogledov: 291; Prenosov: 18
Celotno besedilo (450,79 KB) |
3. Slovenija med Rusko federacijo in Združenimi državami Amerike : magistrsko deloKlemen Benček, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava diplomatske odnose med Slovenijo, Rusijo in Združenimi državami Amerike. Osredotoča se na razumevanje pomembnosti in dinamike diplomatskih odnosov ter vplivov političnih odločitev omenjenih držav na diplomatske odnose in sodelovanje med njimi. V začetku so predstavljene definicije pojmov, s katerimi se srečujemo v delu. Poudarjena je vloga formalnih diplomatskih kanalov pri spodbujanju in varovanju interesov matičnih držav ter spodbujanju sodelovanja in razumevanja med narodi. V pregledu dosedanjih raziskav je ugotovljeno, da večina literature obravnava ekonomsko in gospodarsko diplomacijo. Raziskave, ki bi sočasno obravnavale vse tri države, niso bile najdene. V nadaljevanju so predstavljene pomembne mednarodne organizacije, ki delujejo kot nevtralna platforma za medsebojno sodelovanje. V njih imajo Rusija in Združene države Amerike pomembno vlogo, vendar tudi vloga Slovenije ni zanemarljiva, saj je imela že več priložnosti za sodelovanje in celo predsedovanje. Sledi kratka predstavitev zgodovine vseh treh držav, saj je njeno poznavanje pomembno za boljše razumevanje medsebojnih odnosov. Nadalje so predstavljeni konflikti in vojne, v katere so bile obravnavane države posredno in neposredno vpletene v zadnjih tridesetih letih, pri čemer so Rusija in Združene države Amerike pogosto na nasprotnih straneh, medtem ko Slovenija običajno sledi stališčem večine, kamor se največkrat prištevajo Združene države Amerike. Kljub svoji mladosti ima Slovenija pomembno vlogo v mednarodnih organizacijah. V delu so izpostavljene tudi pomanjkljivosti slovenske diplomacije, kot so pomanjkljiva državotvorna zavest, neodločnost in pomanjkanje samozavesti. Odgovori na raziskovalna vprašanja pokažejo, da so diplomatski odnosi med Slovenijo in Združenimi državami Amerike pozitivni, vendar prevladuje vpliv Združenih držav Amerike. Odnosov med Slovenijo in Rusijo skorajda ni. Diplomatski odnosi med obravnavanimi državami so kompleksna in dinamična tema, ki zahteva nadaljnje raziskave. Pomembno je, da se države zavedajo svojih interesov in iščejo načine za konstruktiven dialog ter sodelovanje v mednarodnih organizacijah za doseganje skupnih ciljev.
Ključne besede: diplomacija, mednarodne organizacije, Republika Slovenija, Ruska federacija, Združene države Amerike
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 300; Prenosov: 22
Celotno besedilo (551,72 KB) |
4. Delitev bremen Nata in zagotavljanje vojaških prispevkov majhnih držav na primeru Afganistana : doktorska disertacijaŠpela Boc, 2023, doktorska disertacija Opis: Varnostne razmere v Afganistanu so predstavljale primer kompleksne mednarodne krize, ki je predvsem zaradi dogodkov 11. septembra 2001 zahtevala ustrezen odziv mednarodne skupnosti. Za zagotavljanje varnosti in stabilnosti Afganistana je Nato leta 2003 prevzel vodenje operacije Mednarodne varnostne sile za pomoč (ISAF), ki je bila do zdaj največja in najbolj zahtevna operacija Nata, v kateri so sodelovale tudi majhne države. Raziskava se usmerja na analizo zagotavljanja vojaških prispevkov držav na primeru Afganistana in pojasnjuje, zakaj države sodelujejo pri takšnih aktivnostih ter zakaj se pridružujejo koalicijam in zavezništvom. Doktorska disertacija bo to vprašanje raziskovala na primeru sodelovanja majhnih držav v operaciji in na misiji Nata, ki sta potekali v Afganistanu. Poudarek bo zlasti na analizi njihovih vojaških prispevkov, načinov in oblik njihovega zagotavljanja ter obnašanju teh držav znotraj koalicije zavezniških držav. Pojasnjeno bo, na podlagi kakšnih politik in zakaj se države odločajo za delitev bremen, predvsem takih, ki presegajo njihove zmogljivosti. To vprašanje je še bolj izpostavljeno pri majhnih državah, ki niso bile neposredno ogrožene zaradi varnostnih groženj in tveganj, ki so izhajale iz Afganistana. Ker mednarodne operacije in misije vključujejo tako zmogljivosti držav kot gradnjo partnerstev, bodo predstavljeni tudi vloga in načini partnerskega sodelovanja pri delitvi bremen, s poudarkom na regionalnih povezavah obravnavanih majhnih držav. Dosedanja strokovna prizadevanja za predstavitev delitve bremen v zavezniških in koalicijskih operacijah ter na misijah so se usmerjala predvsem na vlogo in aktivnosti večjih, nosilnih oz. stebrnih držav, medtem ko je bila vloga majhnih držav manj raziskana oz. ko govorimo o državah obravnavane regije spregledana. Zato doktorska disertacija poskuša zapolniti to praznino ter iz več ravni ovrednotiti vojaške prispevke majhnih držav, ki so bile pogosto označene za izkoriščevalke (angl. free riders) in potrošnice varnosti. V ospredju bo vprašanje ali so se dokazovale kot verodostojne članice in potencialne članice zavezništva ter ali jih lahko opredelimo za ponudnice varnosti. Pojasnjeno bo tudi, ali so države učinkovito izkoriščale metode in mehanizme za doseganje svojih ciljev in ali so uspešno konsolidirale vse elemente njihove nacionalne moči za oblikovanje ustreznih modelov regionalnega varnostnega sodelovanja pri delitvi bremen.
Ključne besede: delitev bremen, vojaški prispevki, zavezništvo, majhne države, mednarodne operacije in misije, ISAF, RSM
Objavljeno v ReVIS: 20.07.2023; Ogledov: 544; Prenosov: 59
Celotno besedilo (3,54 MB) |
5. Institucionalni vidik evropskega zelenega dogovora : magistrsko deloKatarina Lisec, 2023, magistrsko delo Opis: Od sprejetja prvega Akcijskega programa za okolje iz leta 1973 do sprejetja evropskega zelenega dogovora leta 2019 je minilo 42 let, v katerih so se prizadevanja Evropske unije na področju okolja spremenila iz obrobnih v vodilni politični in gospodarski program Evropske unije za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Zaradi večplastnosti, medsebojne povezanosti in kompleksnosti predlaganih ukrepov je predstavitev naletela na različne odzive, od vprašanj zakonitosti dogovora do vprašanj institucionalnih pristojnosti Evropske unije za izvedbo dogovora in od vprašanj dosegljivosti zastavljenih ciljev do vprašanj posledic predlaganih ukrepov za deležnike, zlasti države članice in njene prebivalce. Namen magistrskega dela je prikazati celostni pogled na evropski zeleni dogovor in na njegovi podlagi kritično oceniti interakcije med ključnimi deležniki, tj. Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropskim svetom pri sprejemanju, uresničevanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora, prav tako pa opozoriti na vlogo in pomen držav članic v teh interakcijah. V magistrskem delu preučimo evropski zeleni dogovor in predstavimo ključna področja urejanja, zaveze in cilje, ki bodo vplivali na omenjene interakcije. Ugotovili smo, da vzpostavljeni sistem kontrol in ravnovesij med institucijami Evropske unije deluje, da uresničevanje evropskega zelenega dogovora poteka v skladu s pričakovano časovnico, da pa se v okviru izvajanja bodočih ukrepov nakazuje povečan interes držav članic za dosego lastnih ciljev in ambicij na področjih posebnega pomena zanje, kar bo po eni strani preizkusilo obstoječe mehanizme interakcij med deležniki (institucije Evropske unije in države članice), po drugi strani pa bo vplivalo na zmožnost uresničitve končnega cilja evropskega zelenega dogovora.
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski svet, Evropska unija, države članice, institucije Evropske unije
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 605; Prenosov: 73
Celotno besedilo (640,53 KB) |
6. Varstvo človekovega dostojanstva v civilnem izvršilnem postopku z ozirom na ustavno načelo socialne države : doktorska disertacijaJanč Ljubimski, 2022, doktorska disertacija Opis: Disertacija proučuje ustavne elemente dostojanstvene izvršbe, predvsem z vidika ustavnega načela socialne države in z njim povezanih ustavnih načel ter človekovih pravic in svoboščin, pri čemer je glavna usmeritev varstvo šibkejšega. Raziskovanje celovito zajema ustavna procesna in materialna jamstva dostojanstvene izvršbe, ki jih proučujemo v povezavi z aktualno zakonsko ureditvijo. Disertacija se opira na doktrino pozitivnih obveznosti države in raziskuje možnosti aktivnejše vloge izvršilnega sodnika pri varstvu in uresničevanju človekovega dostojanstva v izvršbi. Ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe obsegajo pravico šibkejšega do poštenega postopka, prilagoditev tradicionalnega upnikovega privilegiranega položaja (prilagojeno pravično ravnotežje), ustrezno omejen obseg izvršbe (sorazmernost uporabljenih prisilnih izvršilnih sredstev), dostojanstven način opravljanja (neposrednih dejanj) izvršbe in pozitivne obveznosti izvršilnega sodišča, da z ustreznim aktivnim postopanjem po uradni dolžnosti zavaruje interese šibkejšega. Zanimanje disertacije je razširjeno na pomen poustavljanja (konstitucionalizacije) civilnega izvršilnega prava.
S poustavljanjem tradicionalnemu pospeševanju v izvršilnem postopku dodamo pravo mero zaviranja in preprečimo pretirani formalizem pri sojenju, zlasti pa tradicionalno poudarjenemu privilegiranemu položaju upnika dodamo pravo mero naklonjenosti in občutek za varstvo dolžnika in posebej
šibkejšega. Pod vplivom odločitve ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji in aktualnih odločitev USRS ter prava EU so socialni vidiki spoštovanja človekovega dostojanstva v slovenskem civilnem izvršilnem postopku vendarle bolje zaživeli.
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, ustavno načelo socialne države, civilni izvršilni postopek, varstvo šibkejšega, ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe, pozitivne obveznosti države, poustavljanje
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2023; Ogledov: 1976; Prenosov: 216
Celotno besedilo (5,49 MB) |
7. Varstvo osebnih podatkov : primerjava ureditve v EU in AvstralijiEva Pegan, 2022, magistrsko delo Opis: Informacijska tehnologija se, v zasledovanju vedno večjih človekovih potreb, izjemno hitro razvija, kar na pravnem področju prinaša dodatne izzive in težnje k reguliranju posegov v posameznikove pravice. Sprejem Splošne uredbe o varstvu podatkov oziroma GDPR je močno poostril varovanje posameznikovih osebnih podatkov in zaradi neposredne veljavnosti v vseh državah članicah Evropske unije naredil korak k uresničevanju zastavljene strategije za vzpostavitev enotnega digitalnega trga Evropske unije, katerega namen zagotoviti prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala, podjetjem in posameznikom pa omogočati lažje opravljanje spletne dejavnosti pod pogoji poštene konkurence in ob visoki ravni varstva potrošnikov in osebnih podatkov, kar bi globalno povečalo konkurenčnost evropskih podjetij v digitalnem gospodarstvu. Osnova navedenega je omogočanje dostopnosti podatkov, katerih varstvo mora biti ustrezno zagotovljeno. Za zagotavljanje ustrezne ravni varstva osebnih podatkov, ki se prenašajo izven območja Evropskega gospodarskega prostora, je treba upoštevati predpisane pogoje za prenos osebnih podatkov, ki jih določa GDPR. Evropska komisija lahko tretjo državo z izvedbenim aktom prepozna kot državo, v kateri je raven varstva osebnih podatkov ustrezno zagotovljena in primerljiva z evropsko. Ker za Avstralijo sklep o ustreznosti ni bil izdan, se prenos podatkov lahko izvede le z dodatnimi zaščitnimi ukrepi. Magistrsko delo temelji predvsem na deskriptivni, analitični in komparativni metodi, kar je omogočalo preučitev in analizo avstralskega pravnega sistema in zakonodaje, ugotovitev v bistvenem enakovredne ravni varstva osebnih podatkov v Avstraliji in nadaljnjo primerjavo in presojo skladnosti z evropskim sistemom varovanja osebnih podatkov. Pri prenosu osebnih podatkov iz Evropske unije je treba zagotoviti ustrezno raven zaščite podatkov, kar vključuje tudi upravljavčevo odgovornost predhodne preučitve pravnega sistema, zakonodaje in praks tretje države. Magistrsko delo je namenjeno vsem deležnikom, ki se bodo srečali z vprašanjem zakonitosti in dopustnosti prenosa osebnih podatkov v Avstralijo, kar je glede na konstanten razvoj mednarodne trgovine in mednarodnega sodelovanja upravičeno pričakovati, poleg tega pa lahko služi kot primer načina preučitve ustreznosti varovanja osebnih podatkov v tretji državi.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, GDPR, splošna uredba o varstvu podatkov, Privacy Act 1988, prenos osebnih podatkov, tretje države ali mednarodne organizacije, Avstralija, stopnja varnosti osebnih podatkov
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 776; Prenosov: 59
Celotno besedilo (780,66 KB) |
8. Primerjava Evropske unije in Združenih držav Amerike v mednarodnih odnosih : magistrsko deloMarko Simjanoski, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava položaj Evropske unije in Združenih držav Amerike v mednarodnih odnosih. V mednarodnem okolju se subjekti nenehno srečujejo z interesi drugih subjektov, s katerimi so pogosto v koliziji. Neskladje interesov velikokrat privede do porušenih odnosov ter ravnotežji moči. Te odnose ponovno vzpostavljajo s prilagajanjem novonastalim razmeram z sklepanjem koalicij med državami, ki imajo skupen interes za dosego svojih zunanjepolitičnih ciljev ali z uporabo sredstev, ki so jim na voljo. Za potrebe raziskave pravne ureditve obeh subjektov, faktorjev moči, nacionalnega interesa ter učinkovitosti zunanjih politik so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinsko deskriptivna metoda, opis, primerjava, normativno-dogmatična metoda, analiza, sinteza, ocena in komentar. Cilj raziskave je podrobno opredeliti učinkovitost obeh pravnih sistemov, opredeliti faktorje moči, definirati nacionalni interes obeh subjektov ter oceniti učinkovitost zunanje politike obeh subjektov. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je Evropska unija sposobna in voljna prevzeti vodilno vlogo v mednarodnih odnosih. Evropsko unijo zaradi narave pravne ureditve in načina sprejemanja odločitev ovira veliko dejavnikov, hkrati pa nacionalni interesi držav članic, slabijo skupni interes Evropske unije, kar posledično vpliva na homogenost skupne zunanje politike. Ker je Evropska unija energetsko odvisna in vojaško šibka, se to odraža v širini nacionalnega interesa ter učinkovitosti zunanje politike.
Ključne besede: mednarodni odnosi, pravna ureditev, nacionalni interes, zunanja politika, faktorji moči, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 758; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,50 MB) |
9. Priznanje držav v Republiki Sloveniji : primer Kosova in PalestineTea Prah, 2022, ni določena Opis: Magistrsko delo obravnava državo kot subjekt mednarodnega prava. Podrobneje preuči proces njenega nastanka in priznanja kot osrednjega koncepta, s poudarkom na postopku priznanja držav v Republiki Sloveniji. Z opisno metodo smo sprva predstavili vse kriterije, ki so potrebni za nastanek države po mednarodnem pravu ter opredelili ključni teoriji, ki se uporabljata v doktrini priznanja držav. Ob tem smo ugotavljali povezavo med priznanjem državnosti in vlade ter načelom pravice naroda do samoodločbe. S pomočjo deskriptivne metode smo obrazložili postopek priznanja držav v Republiki Sloveniji, nato pa smo z uporabo primerjalne metode raziskali ureditev tega vprašanja v nekaterih drugih državah ter te ugotovitve primerjali z ureditvijo pri nas. Izbrali smo dve študiji primera in z uporabo zgodovinske metode sprva orisali njuno ozadje. Priznanje Kosova kot neodvisne in suverene države v Republiki Sloveniji smo predstavili kot primer dobre prakse priznanja, kjer je bil postopek priznanja opravljen v skladu z ustaljeno prakso. V drugem primeru, ko je šlo za poskus priznanja Palestine, pa postopek priznanja ni potekal ustaljeno in tudi po številnih poskusih ni uspel. S pomočjo induktivne metode smo konkretne rezultate raziskovanja na podlagi študije omenjenih primerov posplošili in dokazali, da razlogi za neuspele poskuse priznanja, v konkretnem primeru Palestine, niso le vsebinske in politične narave, temveč deloma tudi tehnične in izhajajo iz pomanjkljivega načina ureditve postopka, predvsem pa neupoštevanja ustaljene prakse, ki ji Republika Slovenija sledi pri postopku priznanja novih držav.
Ključne besede: mednarodno pravo, nastanek države, postopek priznanja, Belgija, Francija, Nemčija, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2022; Ogledov: 672; Prenosov: 63
Celotno besedilo (932,39 KB) |
10. Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnosti : diplomsko deloDenis Bratušek, 2021, diplomsko delo Opis: Ko država opravlja svoje naloge, lahko nastopa v različnih vlogah in razmerjih, kot na primer izvajalka oblasti, delodajalka v delovnih razmerjih ali v vlogi stranke v poslovnih razmerjih ter drugih vlogah pri tem pa, tako za državo kot vse druge pravne osebe in posameznike velja, da so odgovorni za škodo, kadar le-to povzročijo s protipravnim izvajanjem nalog. Ker nas je v diplomskem delu zanimalo, kakšne posledice nosijo subjekti za omenjene kršitve, smo si zastavili raziskovalno vprašanje kakšna je odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo policisti tretjim osebam in njihov ugled v javnosti, ter kako bi policija morala ukrepati, da bi ta ugled izboljšala in povečala zaupanje državljanov Republike Slovenije? V prvem delu diplomskega dela smo tako raziskali in opisali institut odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo javni uslužbenci z izvedbo svojih nalog lahko povzročijo ter navedli škodne posledice, ki lahko pri tem nastanejo. Ugotovili smo, da je pravna podlaga odškodninske odgovornosti države za protipravno ravnanje oblasti 26. člen URS, ker pa omenjeni člen Ustave RS zajema samo nekatera načela, ki so v skladu z načeli obligacijskega prava, si za odločanje o nekaterih drugih vprašanjih odškodninske odgovornosti sodišča deloma pomagajo še s posebnimi predpisi, kar je v praksi tudi v drugih evropskih državah, ki smo jih primerjali, razen v Franciji. V drugem delu diplomskega dela smo pregledali in preučili pretekle raziskave in analize javnega mnenja o delu slovenske policije. Ugotovili smo, da se državljani počutijo varne in so z delom policije zadovoljni, saj jo ocenjujejo kot dobro, kljub določenim različnim pogledom in mnenjem. Zavedati se moramo, da se javno mnenje o delu policije in njen ugled v veliki meri ustvarja skozi obseg vrednot in načel, ki jim premorejo slediti in upoštevati policisti pri postopkih in odnosu s strankami, preko medijev, od katerih je odvisno na kakšen način predstavijo policijo in njeno delo širši javnosti ter nenazadnje tudi od policije same, ki si zaupanje in ugled lahko gradi samo s poštenim odnosom do ljudi v vsakdanjem življenju, kar pa je za njeno učinkovito delovanje bistvenega pomena
Ključne besede: odškodninska odgovornost države, škoda, protipravno izvajanje nalog, policija, ugled, pravica oškodovanca
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2022; Ogledov: 771; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,19 MB) |
