1. Pravna ureditev svetovnega spleta v mednarodnem pravu : diplomsko deloKlemen Terčič, 2024, diplomsko delo Opis: Tehnološki napredek je s sabo vedno prinesel velike spremembe v človeški družbi. Le redkokatera nova tehnologija pa je tako hitro in temeljito spremenila vsakdanje življenje v tolikšni meri in na toliko področjih, kot ga je spremenil izum svetovnega spleta. Svetovni splet je leta 1989 izumila Evropska organizacija za jedrske raziskave – CERN. V manj kot desetih letih je splet izvedel prehod od omejene uporabe v znanstvenih raziskovalnih središčih do statusa vodilnega globalnega komunikacijskega sredstva. Z globalno razširjenostjo spleta in vse večjo odvisnostjo delovanja sodobne družbe od te nove vrste informacijske tehnologije se je hkrati pojavila nujna potreba po čimprejšnji zakonski regulaciji spleta. Sprejemanje zakonodaje s strani vsake države posebej se je zaradi mednarodne narave spleta kmalu izkazala za neučinkovito. Najbolj učinkovit ukrep proti zlorabam, povezanih s spletom, je bilo zato sprejetje Konvencije o kibernetski kriminaliteti leta 2001, poznane tudi pod imenom Budimpeška konvencija, ki jo je do leta 2023 ratificiralo 68 držav po vsem svetu. Konvencija je bila prvi mednarodni vir prava, ki je poskušal na globalni ravni urediti najbolj nevarni vidik spleta, kibernetsko kriminaliteto. A od sprejetja Budimpeške konvencije je minilo že več kot dvajset let, sprejemanje mednarodne spletne zakonodaje pa se je od tedaj drastično upočasnilo. Splet se je skozi leta razvil v nepričakovane smeri, ki so jasno pokazale pomanjkljivosti in omejitve konvencije. Države podpisnice konvencije so se osredotočile le na učinkovit pregon kiberkriminalitete in niso poskušale sprejeti zakonodaje, ki bi regulirala vse vidike spleta. Sodobna mednarodna spletna zakonodaja zato vsebuje številne pravne praznine. Težave pri izsleditvi in identifikaciji storilcev kibernetskih napadov, nevtralnost interneta in pravna dilema, ali naj se pravica dostopa do spleta šteje za eno izmed človekovih pravic, so le nekatera od ključnih pravnih vprašanj, na katera bo moralo mednarodno pravo v bližnji prihodnosti podati dokončen odgovor
Ključne besede: Budimpeška konvencija, informacijska družba, kibernetska kriminaliteta, spletno pravo, svetovni splet, svetovni splet, digitalni razkorak
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 131; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (692,12 KB) |
2. Kulturni vpliv v industriji spletnih iger na srečo: Zakaj je spletno igralni avtomat privlačen v očeh igralca?Maja Brešan, 2024, ni določena Opis: Cilj študije je raziskati in analizirati vpliv kulture na spletne igre na srečo in kulturni vpliv na individualno izbiro v primeru iger »slot«. Na družbo iger na srečo lahko gledamo kot na aktualno interdisciplinarno raziskovalno temo, kjer družba tveganja in odgovorno igralništvo postajata del sodobnih igralniških kultur. Številne študije iger na srečo se v večini osredotočajo na analizo negativnih ali pozitivnih učinkov igralniške industrije. Prav zato se ta študija osredotoča na analizo individualne izbire v kontekstu kulture in družbene strukture. Kako kulturne komponente, kot so vrednote, norme, prepričanja in simboli, vplivajo na igralčevo izbiro v primeru internetnih iger »slot«? Za analizo kulturnega vpliva spletnih iger na srečo smo uporabili mešane metode. Primarna raziskava analizira igre »slot« na podlagi stopnje priljubljenosti (1–10) in jih primerja s kulturnimi komponentami, značilnostmi in dejavniki tveganja. Hkrati sekundarna analiza primerja nagnjenost k tveganju z ostalimi parametri, kot so sprejemanjem demokracije, vrednote dela, vrednote samoizražanja itd. V teoretičnem pregledu smo prav tako vključili analizo kulturnih razsežnosti (Cultural dimensions) obravnavanih s strani Hofstedeja in Minkova. Študija ugotavlja, da ima kultura pomemben vpliv na posmaznika pri izbiri igre »slot«. Na primer evropske družbe bodo bolj verjetno izbrale pustolovske igre, medtem ko ortodoksne družbe preferirajo casino ali azijsko tematiko igre. Poleg tega kulture v razvoju v večini bolj tvegajo kot razvite družbe. V zaključkih disertacije predlagamo splošni model iger na srečo, ki ga sestavljajo štiri igralniške kulture: sodobna igralniška kultura, igralniška kultura v prehodu, enostavna igralniška kultura in zavrta igralniška kultura.
Ključne besede: igralniška kultura, igralniška družba, razvoj iger na srečo, internetne igre »slot«, individualna izbira
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2024; Ogledov: 292; Prenosov: 19
Celotno besedilo (10,32 MB) |
3. Sodobni pristopi k pripravi strategije Cene Štupar – CILJ : magistrska nalogaSanda Jerman, 2023, magistrsko delo Ključne besede: znanje, strategija, razvoj, zavod, management znanja, družba znanja, vseživljenjski učni programi, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v ReVIS: 06.12.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,70 MB) |
4. Načini ustanovitve evropske delniške družbe : magistrsko deloMedina Pašagić, 2023, magistrsko delo Opis: Koncept SE, znan tudi kot societas europaea, se je pojavil pred več kot štiridesetimi leti, vendar je bil postopek ustanovitve dolgotrajen in zaznamovan s sporom o pravnih temeljih. Takrat je bila ustanovljena delovna skupina za raziskovanje te ideje. Postopek ustanovitve SE se je razvijal skozi leta, pri čemer so bile predstavljene različne verzije statuta SE v letih 1970, 1975, 1991 in 1997. Evropska unija je ustvarila pravni okvir, ki omogoča podjetjem poslovanja v več državah članicah z različnimi ugodnostmi, kot so omejena odgovornost, davčne ugodnosti in izbira sistema upravljanja. Kljub temu je postopek ustanovitve SE lahko zapleten, saj se podjetja srečujejo z različnimi pravnimi sistemi in zahtevami v različnih državah. Magistrsko delo preučuje različne izzive, s katerimi se podjetja soočajo pri ustanavljanju SE in identificira najučinkovitejše metode in strategije. Eden od ključnih izzivov je poznavanje različnih pravnih postopkov in zahtev v državah članicah EU. Ustanovitelji podjetja morajo razumeti različne predpise in zakone, ki urejajo SE, ter jih upoštevati v vsaki državi, kjer poslujejo. Odločanje o najprimernejšem načinu ustanovitve SE je drug izziv, saj podjetja lahko izbirajo med različnimi pristopi, kot so združitev obstoječih podjetij, ustanovitev holdinga, preoblikovanje obstoječe družbe v SE ali ustanovitev hčerinske SE. Magistrsko delo poudarja, da ustanovitev SE predstavlja atraktivno možnost za podjetja, ki želijo poslovati v več državah članicah EU. Za uspešnost je ključnega pomena premišljeno pristopiti k razumevanju izzivov in priložnosti, povezanih z ustanovitvijo SE, ter izbrati najbolj ustrezno metodo, ki bo odražala potrebe in cilje podjetja.
Ključne besede: evropska delniška družba, ustanovitveni postopek, pravna ureditev, prednosti in omejitve, Evropska unija
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 378; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanja : doktorska disertacijaMaruša Gorišek, 2022, doktorska disertacija Opis: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih
družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega
ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za
družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni
princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo
opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve.
V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot
koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih
ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava
mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da
lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe
meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do
znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije.
Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih
intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih
principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v
različnem obsegu in na različne načine.
Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe
poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo
različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19.
Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak
vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke.
Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z
njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije
znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v
sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Ključne besede: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,69 MB) |
6. Vpliv uporabe orodij digitalnega marketinga na prodajo stanovanjskih nepremičninŽiga Zaletelj, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje vpliv digitalnega marketinga na prodajo stanovanjskih nepremičnin v digitalni družbi. V teoretičnem delu so obravnavane teme digitalne družbe, nepremičnin, nepremičninskega trga in marketinških metod. V empiričnem delu je izpeljana anketa, ki testira štiri hipoteze o povezavi med uporabo digitalnega marketinga in prodajo nepremičnin. Rezultati kažejo vpliv spletnega kanala, profesionalnih fotografij in verodostojnosti oglasa na zanimanje potencialnih kupcev, medtem ko ne kažejo večjega vpliva video oglasov. Na koncu so prikazani digitalno-marketinški trendi, ki bodo vplivali na prihodnost prodaje nepremičnin. Sklep je, da je digitalni marketing nujen za uspešno prodajo nepremičnin v sodobni družbi.
Ključne besede: digitalni marketing, stanovanjske nepremičnine, digitalna družba, tradicionalne metode, slovenski nepremičninski trg, spremembe, hipoteze, anketa, analiza, marketinški trendi.
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,17 MB) |
7. Pravice manjšinskih delničarjev v sodni praksi : magistrsko deloAljoša Kovač, 2023, magistrsko delo Opis: V gospodarskem in pravnem pomenu je delniška družba najpomembnejša trgovinska družba. Ker je delniška družba pravna oseba, odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, medtem ko delničarji za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Glede na to da je osnovni kapital delniške družbe razdeljen na delnice, so le-te njen osrednji opredelilni element. Delnica predstavlja alikvotni del osnovnega kapitala in iz nje izvirajo korporacijske pravice, ki jih delimo na premoženjske in članske pravice. Udeležba delničarjev v družbi je kapitalska in ta določa obseg njihov pravic. Obseg korporacijskih pravic tako ni določen po številu delničarjev v delniški družbi, temveč po alikvotnih delih osnovnega kapitala. Navedeno nas pripelje do osrednjega načela delniškega prava, to je do načela kapitalske večine oziroma večinskega načela, ki pomeni da se odločitve v delniški družbi sprejemajo z večino in ne soglasno. To skoraj vedno privede do konflikta med večino in manjšino, saj večina gospodari s kapitalom, v katerega so prispevali tudi manjšinski delničarji. Zaradi varstva manjšinskih delničarjev so se uzakonile manjšinske pravice. Te predstavljajo omejitev načela kapitalske večine in jih lahko izvršuje z zakonom določeno število delničarjev. Pravice manjšinskih delničarjev so osrednja tema tega magistrskega dela. Pomen in funkcijo manjšinskih pravic smo z opisno metodo predstavili v splošnem delu, v posebnem delu pa smo z metodo analize in opisno metodo predstavili izbrane manjšinske pravice skupaj s pregledom sodne prakse. Namen tega magistrskega dela je predvsem predstavitev posameznih manjšinskih pravic z nadaljnjo analizo sodne prakse slovenskih sodišč s ciljem, da bi ugotovili, ali so le-te v praksi primerno varovane. Na osnovi opravljene analize sodne prakse slovenskih sodišč lahko zaključimo, da so manjšinski delničarji primerno varovani pred večinskimi delničarji.
Ključne besede: delniška družba, delničarji, delnica, osnovni kapital, korporacijske pravice, manjšinski delničarji, večinski delničarji, načelo kapitalske večine, pravice manjšinskih delničarjev, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2023; Ogledov: 626; Prenosov: 61
Celotno besedilo (633,31 KB) |
8. |
9. |
10. Podjetniško premoženje zakoncev v slovenski sodni praksi : magistrsko deloAljaž Čoko, 2022, magistrsko delo Opis: Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema
omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki
je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega
premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za
obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja
podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava.
Ključne besede: zakonska zveza, skupno premoženje, ločeno premoženje, podjetniško premoženje, gospodarska družba, zunajzakonska skupnost, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, Družinski zakoni
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 719; Prenosov: 57
Celotno besedilo (496,17 KB) |
