41. Varstvo človekovih pravic v postsovjetskih družbah : magistrsko deloNečimer Jan, 2019, magistrsko delo Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine skladno s sodobnim razumevanjem demokratične in pravne države ležijo v osrčju vsake družbe, katere temeljni cilj je zagotavljanje blaginje in svobode slehernemu posamezniku. V magistrskem delu je na kratko opisana zgodovina ZSSR, v okviru katere so kronološko predstavljeni ključni dogodki, ki so omogočili vzpon in povzročili padec enega najbolj krutih totalitarnih režimov v novejši zgodovini. Kot kontrast teptanju dostojanstva in svobode posameznikov v ZSSR so v nadaljevanju predstavljeni mehanizmi varstva človekovih pravic, tisti vzpostavljeni na mednarodni ravni ter tisti na ustavni ravni obravnavanih držav. Osrednji del magistrskega dela je primerjava med enaindvajsetimi državami, katerih predhodnice so bile republike ZSSR in satelitske države pod političnim, ekonomskim in ideološkim vplivom le-te. Obravnavane države so na različnih točkah tranzicije, kar se odraža tudi v stopnji varstva človekovih pravic. Za namene tega magistrskega dela je poglavitni razlikovalni element med obravnavanimi državami članstvo v Svetu Evrope. Zaradi dostopnosti statističnih podatkov o številu kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bilo možno med državami članicami SE opraviti kvantitativno primerjavo, medtem ko je bilo med državami članicami SE in tistimi, ki niso članice, primerjavo možno opraviti le na podlagi njihovih veljavnih ustavnih ureditev ter med mehanizmi varstva, ki jih le-te vzpostavljajo. Čeprav imajo vse obravnavane države v ustavna besedila vključene obsežne kataloge človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se uresničevanje le-teh v praksi med njimi občutno razlikuje. Namen tega magistrskega dela je jasen prikaz razlik v stopnji varstva človekovih pravic med enaindvajsetimi obravnavanimi postsovjetskimi državami.
Ključne besede: postsocializem, postsocialistična družba
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2019; Ogledov: 2267; Prenosov: 196
 Celotno besedilo (2,35 MB) |
42. Odškodninska odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta : diplomsko deloSandi Šantl, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu, ki obravnava odškodninsko odgovornost članov poslovodstva in nadzornega sveta v delniški družbi, je obravnavano, kako je urejena odškodninska odgovornosti v treh ključnih zakonih, ki jo urejajo, torej v OZ, ZGD-1 in v ZFPPIPP. Namen naloge je ugotoviti, katere so predpostavke, ki določajo, da član v organu poslovodstva ali nadzora odgovarja za svoje aktivno ali pasivno ravnanje, kdaj se le-te odgovornosti ekskulpira itd. Za obravnavo celotne tematike sem uporabil tri ključne metode dela: deskriptivno oziroma opisno metodo, zgodovinsko metodo in primerjalno metodo. Prvi del diplomske naloge obsega opredelitev delniške družbe, torej njene splošne značilnosti, zgodovinski razvoj, sisteme upravljanja in organe delniške družbe. Prav tako je ob tem zajeta še kratka predstavitev evropske delniške družbe (SE). Drugi del diplomske naloge se ukvarja z odškodninsko odgovornostjo članov poslovodstva in nadzornega sveta. Na začetku drugega dela je najprej opredeljena odškodninska odgovornost, kot je urejena v OZ, v nadaljevanju pa ureditev odškodninske odgovornosti po ZGD-1 in ZFPPIPP. Predstavljene so torej predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, aktivno legitimirane stranke za vložitev odškodninskega zahtevka, ekskulpacijski razlogi % V delu pa je obravnavano tudi pravilo podjetniške presoje, ki je bilo prvotno uveljavljeno v ameriški sodni praksi, sčasoma pa se je uveljavilo tudi v kontinentalnem pravu in posledično tudi pri nas. Ključne ugotovitve, do katerih sem prišel, so, da člani organov (vodenja in nadzora) niso odgovorni za prav vsako odločitev, ki se je v nadaljevanju izkazala kot neuspešna, temveč odgovarjajo samo, kadar niso ravnali z izbrano skrbnostjo, kot jim to veleva zakon.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, odškodninska obveznost, delniška družba, sistem upravljanja, nadzorni svet, poslovodstvo, pravilo podjetniške presoje, obligacijsko pravo
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2019; Ogledov: 3270; Prenosov: 265
Celotno besedilo (615,01 KB) |
43. |
44. Kritični pogled na proces usvajanja digitalnih kompetenc : magistrska nalogaIgor Časar, 2018, magistrsko delo Opis: Digitalna tehnologija prežema vse več segmentov sodobne družbe. Poslovanje podjetij in ustanov postaja virtualizirano in digitalizirano. Zaposleni se za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu prilagajajo zahtevam novih tehnologij. Raven usvojene digitalne kompetence je tista, ki posamezniku omogoča uspešno prilagajanje. Tako razvijanje digitalnih kompetenc ni omejeno samo na obdobje primarnega in sekundarnega izobraževanja, temveč je vseživljenjski proces. Naše raziskovanje področja digitalnih kompetenc se bo zato omejilo na vpliv gerontofobije in odnosa do staranja na posameznikovo pridobljeno raven digitalnih kompetenc.
Ključne besede: sodobna družba, digitalne kompetence, gerontofobija, odnos do staranja, delovne naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.10.2018; Ogledov: 3523; Prenosov: 214
Celotno besedilo (2,02 MB) |
45. Informacijska razvitost slovenske družbe : študija na primeru občine KočevjeŽiga Haber, 2018, diplomsko delo Opis: Informacijske tehnologije so se v zadnjem desetletju razširile v vse dele slovenske družbe. Prisotne so tako v gospodarstvu- kot v zasebnem življenju. Do informacijskih tehnologij in znanja za njihovo uporabo pa nima dostopa vsak državljan. Informacijsko komunikacijske tehnologije so lahko nedostopne zaradi visokih cen, nerazvite infrastrukture ali neznanja o uporabi le-teh. Slovenska družba močno zaostaja tako za najrazvitejšimi evropskimi državami, kot za evropskim povprečjem; tako sem skozi nalogo raziskal glavne dejavnike, ki vplivajo na uporabo oziroma neuporabo IKT in kako vplivajo na razvitost slovenske družbe. Podrobneje sem raziskal tudi, kako občina Kočevje zaostaja po informacijski razvitosti, saj je med slabše gospodarsko razvitimi občinami v Sloveniji. Na slabšo informacijsko in gospodarsko razvitost občine Kočevje močno vpliva stopnja dosežene izobrazbe prebivalcev, ter slabo razvita fiksna in mobilna infrastruktura.
Ključne besede: informacijska družba, informacijsko komunikacijske tehnologije, slovenska družba, informacijsko znanje, razvoj IKT
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 3022; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1,37 MB) |
46. Diplomatska zaščita pravnih oseb : magistrsko deloMarijana Jana Bambič, 2012, magistrsko delo Ključne besede: diplomatska zaščita, državljanstvo, pravna oseba, gospodarska družba, delničar, družbenik, investitor, investicija, bilateralni investicijski sporazum
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 2234; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,09 MB) |
47. Pomen poznavanja IKT pri reintegraciji v družbo : magistrska nalogaKatja Sotošek, 2013, magistrsko delo Opis: Poznavanje in uporaba inforrnacijske komunikacijske tehnologije (nadaljevanju IKT) sta v danšnjem času postala način življenja. Omogočajo nam hitrejšo in cenejšo pot do iskanja informacij. Z IKT se je spremenil tudi način komuniciranja. Nekateri lKT uporabijajo za odskok v nove poslovne priložnosti, drugi za zabavo in krajšanje časa, tretji za iskanje informacij odvisno od posameznika. Vendar pa obstajajo skupine posameznikov, ki zaradi različnih vzrokov ne uporabljajo teh tehnologij. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali so ti posamezniki zaradi
tega kako prikrajšani, kakšne so težave pri uporabi IKT in ali nepoznavanje sodobne IKT povečuje njihovo socialno izključenost.
Ključne besede: informacijska družba, informacijska komunikacijska tehnologija, IKT, digitalni razkorak, težave pri uporabi IKT, reintegracija v družbo, socialna izključenost
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2018; Ogledov: 5549; Prenosov: 37
Celotno besedilo (36,48 MB) |
48. Spregled pravne osebnosti s posebnim poudarkom na njegovi uporabi na področju davčnega prava : magistrsko deloJadranka Marić, magistrsko delo Ključne besede: pravna oseba, pravna osebnost, gospodarska družba, kapital, spregled pravne osebnosti, krivda, upnik, davčni inšpekcijski nadzor, davčni inšpektor
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2018; Ogledov: 2785; Prenosov: 146
 Celotno besedilo (869,00 KB) |
49. Prispevalna pravičnost in skupno dobro kot temelja družbe : magistrsko deloLjubinka Vlaisavljević, 2018, magistrsko delo Opis: Pravičnost je osnovna vrlina družbenih institucij v sodobnih demokratičnih družbah. Pri tem imajo bistveno vlogo zakonodajne in pravosodne institucije, posredno pa je za stanje prava v družbi odgovoren vsak posameznik, ki bo spoštoval človekove pravice, solidarnost, vladavino prava in resničen dialog, ki je pravzaprav dogajanje doživljajske solidarnosti. Skupno dobro je dobrina, ki jo ustvarjamo v solidarnih skupnostih, saj je dobro vsakega posameznika lahko samo dobro, ko je obenem skupno dobro. Pot, ki omogoča trajnostni razvoj, je izgradnja dodane vrednosti na vzajemnem, dialoškem in solidarnem, ki vključuje tudi gradnjo prispevalne pravičnosti. Ob tem pa je pomembna tudi čustvena inteligentnost, kot posebna socialna spretnost, ki je temelj dobrega sodelovanja in potemtakem tudi temelj učinkovitih skupnosti oziroma prihodnosti države. Le svobodni, odgovorni in neodvisni ljudje, ki uživajo enake možnosti, lahko prispevajo k napredku družbe. Vsi državljani morajo biti enakopravni pred zakonom in dosledno spoštovati pravni red, saj je pravosodje dejavnik družbene integracije.
Ključne besede: demokratična družba, solidarnost, svetovni etos, pravo, čustvena inteligentnost
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2018; Ogledov: 2444; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,44 MB) |
50. Vpliv oglaševanja na nakup nepremičnine : magistrsko deloOlivera Kostić, 2011, magistrsko delo Ključne besede: oglaševanje, spletna stran, nepremičnina, nepremičninski trg, nepremičninska družba, nepremičninski posrednik, nakupna odločitev, magisteriji
Objavljeno v ReVIS: 03.08.2018; Ogledov: 3037; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,22 MB) |
