Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Že nekaj časa se pojavljajo razprave in premisleki o reorganizaciji sodstva v Republiki Sloveniji. Ker se med predlogi pojavlja tudi možnost ukinjanja manjših sodišč, nas je predvsem to spodbudilo k raziskovanju te teme. Magistrsko delo je sistematičen pregled sodne veje oblasti v Sloveniji s poudarkom na delovanju okrajnih sodišč, predvsem delovanje Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Na podlagi primerjave sodnega sistema Republike Slovenije s primerjavo sodnih sistemov Nemčije, Avstrije in Hrvaške, predvsem na področju zapuščinskih in zemljiškoknjižnih postopkov, na podlagi primerjave nekaterih okrajnih sodišč v Sloveniji ter statističnih poročil o delovanju teh sodišč, pa tudi na podlagi preučitve anket med zaposlenimi na Okrožnem sodišču v Murski Soboti ter med notarji in odvetniki smo ugotovili, da je slovenski sodni sistem ustrezno organiziran, vendar so ponekod potrebne določene spremembe. Reorganizacija prvostopenjskega sodstva bi bila potrebna in smiselna v določenem obsegu, na primer z uvedbo enotnega sodnika prve stopnje, ki bo bodisi na okrajnem ali okrožnem sodišču, morda tudi s preoblikovanjem okrajnih sodišč, da bi ta postala izpostave okrožnih sodišč. Glede zapuščinskih postopkov smo ugotovili, da je takšen sistem, kot ga imamo v Republiki Sloveniji na okrajnih sodiščih, lahko dober zgled ostalim tujim sodiščem in v tem delu reorganizacija ni potrebna. Prav tako ni potrebe po reorganizaciji zemljiške knjige, saj kazalniki uspešnosti kažejo na učinkovitost obstoječega sistema. Vsi ti rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje poglabljanje v problematiko reorganizacije sodstva.
Ključne besede: sodstvo, ukinjanje okrajnih sodišč, reorganizacija, zapuščinski postopki, zemljiška knjiga
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 495; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: Razvite države gradijo sisteme evidentiranja in upravljanja nepremičnin, ki predstavljajo pomemben del nacionalnih prostorskih in nepremičninskih podatkovnih infrastruktur, skrbijo za zagotavljanje lastništva nepremičnin in omogočajo delovanje trgov nepremičnin. Glede na tradicionalno klasifikacijo sistemov evidentiranja nepremičnin so sistemi zemljiških knjig in katastrov enoviti – enoinstitucionalni ali dualni – dvoinstitucionalni. Evropske nepremičninske organizacije razpravljajo, ali naj se države odločajo za enoinstitucionalni ali dvoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, vendar enotnega stališča ni izoblikovanega zaradi različnih objektivnih razvojnih in zgodovinskih dejavnikov. Raziskava podaja pregled zemljiške knjige in zemljiškega katastra v Sloveniji ter evropske in svetovne trende upravljanja oziroma evidentiranja nepremičnin. Analizirana in primerjana sta po dva evropska državna nepremičninska sistema z enovitim (Nizozemska, Litva) in dualnim (Danska, Hrvaška) sistemom evidentiranja nepremičnin. V Sloveniji do organizacijskega združevanja nepremičninskih evidenc kljub pripravljenem Predlogu Zakona o agenciji za nepremičninske evidence leta 2007 in Predlogu Zakona o nepremičninskih evidencah leta 2012, ni prišlo. Raziskava obravnava tudi primere držav v razvoju, Nigerijo in Kolumbijo, ki sta pokazali interes za ureditev evidentiranja nepremičnin s pomočjo zemljiške reforme, s katero želijo zagotoviti institucionalne in kadrovske zmogljivost. Razvoj upravljanja nepremičnin se skupaj z razvojem nepremičninskih evidenc stalno izboljšuje in dograjuje. Odločitev o primerni organizacijski obliki evidentiranja in upravljanja nepremičnin v posamezni državi je odvisna od tega, kateri pristop je bolj učinkovit in primeren v določenem okolju. Zaznati je usmerjenost k enovitemu sistemu, ki ga podpirajo tudi mednarodne razvojne in naložbene institucije, saj ponuja več prednosti in prihrankov.
Ključne besede: dvoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, enoinstitucionalni sistem evidentiranja nepremičnin, evidentiranje nepremičnin, kataster stavb, zemljiška knjiga, zemljiški kataster
Objavljeno v ReVIS: 10.01.2023; Ogledov: 597; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Skupno premoženje zakoncev predstavlja poseben način pridobitve lastninske pravice na podlagi posebnih pravil o skupnem premoženju zakoncev, ki jih ureja Družinski zakonik. Slednji v svojem 67. členu določa, da v skupno premoženje zakoncev spadajo vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. V skupno premoženje zakoncev je všteto tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. Družinski zakonik tudi določa, da imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino. Gre za originarno in zunajknjižno pridobitev lastninske pravice, ki nastane na podlagi samega zakona, vpis v zemljiško knjigo pa je zgolj deklaratornega pomena. Posledično v praksi ostajajo pridobitve na podlagi zakona največkrat nevpisane in je zemljiškoknjižno stanje napačno, kar povzroča spore med imetniki nevpisanih pravic in tretjimi, ki za njimi pridobijo pravice na isti stvari. Pri presojanju v teh sporih odigra ključno vlogo načelo javnosti ali publicitetno načelo v povezavi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo, saj se publiciteta stvarnih pravic na nepremičninah zagotavlja z ustreznim vpisom v zemljiško knjigo. V takih primerih je treba tehtati med interesi imetnika nevpisane pravice na eni strani in interesi tretjega, ki v dobri veri pridobi pravico na nepremičnini na drugi strani. Osrednji predmet proučevanja magistrskega dela je problematika skupnega premoženja zakoncev z vidika nevpisanih lastninskih položajev.
Ključne besede: skupno premoženje, nevpisana lastninska pravica, zemljiška knjiga, načelo zaupanja, načelo publicitete, dobra vera
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2022; Ogledov: 1255; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Pričujoče magistrsko delo obravnava vpliv in razsežnosti gospodarske krize leta 2008 na panogo založništva knjižnih del v Sloveniji, kot eni pomembnejših gospodarskih panog pri razvoju in ohranjanju slovenske kulture in jezika. Čeprav se je finančna in gospodarska kriza leta 2008 začela v Združenih državah Amerike z zlomom finančnega sistema po tem, ko je prišlo do nepremičninskega poka zaradi padca cen nepremičnin, kateremu je sledil propad vse več »hedge skladov« in investicijskih bank v Ameriki, jo strokovnjaki opredeljujejo kot sistemsko krizo, saj se je razširila s finančnega področja na celotno gospodarstvo. Njenim posledicam se nismo mogli izogniti tudi v Evropi in Sloveniji, čeprav je kriza v naše gospodarsko okolje prišla nekoliko z zamikom. Ravno leta 2008, ko je marsikatera gospodarska panoga že čutila prve posledice nastale finančne in gospodarske krize, je založništvo v Sloveniji doseglo svoj vrhunec. A žal so se številke kmalu obrnile navzdol. Spremembe, ki so se zgodile v gospodarstvu kot posledica gospodarske krize leta 2008, so dodobra zamajale obstoj marsikatere založbe v Sloveniji in knjižna pokrajina se je v zadnjih desetih letih pri nas precej preoblikovala. V raziskovalnem delu magistrskega dela torej proučujemo, kakšne so bile razsežnosti in vpliv gospodarske krize leta 2008 na panogo založništva knjižnih del, pri čimer smo s pomočjo šestih izbranih kazalnikov poslovanja analizirali poslovanje 15 založb v Sloveniji v obdobju 2011–2019. Z analizo rezultatov smo potrdili zastavljene hipoteze in predpostavke o razsežnostih finančne in gospodarske krize leta 2008, zaradi katere so se nekatere založbe znašle v likvidnostnih težavah, pri določenih je sledil celo propad oziroma stečaj. Na drugi strani pa kriza predstavlja tudi priložnost, kar so nekatere založbe izkoristile in uspešno prilagodile svoje poslovne modele ter se obdržale na trgu ali celo izboljšale svoj položaj. Vzorec je zajemal velike, srednje in male založbe ter ni vključeval samozaložnikov. Raziskava je narejena samo v Sloveniji in je tako ne moremo posplošiti na svetovno raven.
Ključne besede: Kriza, nastanek krize, gospodarska kriza, založništvo knjižnih del, založba, knjiga, knjižni trg, novi trendi v založništvu
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2020; Ogledov: 1507; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,69 MB)

Ključne besede: javni register, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižna načela, razvoj zemljiške knjige, imenjska knjiga, kataster, ZZK-1, e-zemljiška knjiga, informatizirana glavna knjiga
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2019; Ogledov: 2053; Prenosov: 109
Celotno besedilo (599,96 KB)