1. Primerjalna analiza med osebnimi poslovnimi sestanki in poslovnimi sestanki z videokonferenčnimi sistemi : magistrsko deloMarko Jelenc, 2023, magistrsko delo Opis: V času, ko je bil svet izpostavljen epidemiji covida-19, so bile skoraj vse organizacije postavljene pred nove izzive, kako v času prepovedi združevanja izpeljati vsakodnevne sestanke, izobraževanja, predstavitve. Videokonferenčni sistemi, ki so bili v času pred epidemijo sicer že v uporabi, so doživeli razcvet. Pojavilo se je veliko novih ponudnikov programske in strojne opreme. Tehnologija spreminja delovne procese in miselnost vodilnih, ki z njeno pomočjo omogočajo prijaznejše in uspešnejše delovno okolje, hkrati pa je zmanjšala potrebo po fizičnih sestankih. Žal nove tehnološke rešitve in spremembe prinesejo tudi negativne posledice, saj vsi zaposleni v organizaciji niso tehnološko vešči, nimajo primerne internetne povezave ali pa preprosto ne zaupajo v tehnologijo in so posledično izpostavljeni stresu. Prav tako tehnologija omogoča vodstvu, da so zaposleni stalno dosegljivi, zaradi česar se nezavedno briše meja med zasebnim in službenim okoljem. Pričujoče magistrsko delo predstavlja prednosti in slabosti videokonferenčnih sistemov ter sprejemanje sodobne tehnologije med zaposlenimi v javni upravi, predvsem pa je bilo z opravljeno anketno raziskavo in intervjujema ugotovljeno, da videokonferenčni sistemi nikakor ne morejo v celoti nadomestiti vseh srečanj iz oči v oči. Rezultati naše raziskave bodo koristili vodilnim managerjem, ki bodo s pomočjo naših ugotovitev lahko dobili informacije, za katere vrste sestankov je uporaba videokonferenčnih sistemov primerna, pri katerih pa se taka uporaba odsvetuje.
Ključne besede: videokonferenčni sistem, srečanja iz oči v oči, poslovni sestanki, javni uslužbenci, videokonferenca, uvedba novih tehnologij
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 373; Prenosov: 28
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
2. |
3. Ravnanje z dokumentarnim gradivom v Mestni občini Ptuj : magistrsko deloSuzana Herak, 2023, magistrsko delo Opis: Vsaka organizacija se v javni upravi srečuje z dokumentarnim gradivom, katerega je zelo veliko. Kako z njim rokovati in ga evidentirati, natančno poznajo zaposleni javni uslužbenci v glavni pisarni. Brez njih si dela z dokumentarnim gradivom ne moremo predstavljati, še manj pa izvrševati. Ker nas je zanimalo ali javni uslužbenci dovolj dobro poznajo delo z dokumentarnim gradivom, smo si zastavili raziskovalno vprašanje: Ali zaposleni v Občinski upravi Mestne občini Ptuj pravilno ravnajo z dokumentarnim gradivom? V prvem delu diplomskega dela smo opisali in spoznali kaj je dokumentarno gradivo, kakšne vrste dokumentarnega gradiva poznamo, kako z njim rokujemo, ga razvrščamo in kako ga arhiviramo. Dotaknili smo se definicije javne uprave in javnih uslužbencev ter lokalne samouprave, predvsem ustanovitve občin in mestnih občin ter njihovih nalog. Navedli smo tudi tehnične pogoje za delo, brez katerih ne moremo poslovati. V drugem delu diplomskega dela smo opisali kako z dokumentarnim gradivom ravnajo v Mestni občini Ptuj. Ugotovili smo, da imajo zaradi uvedbe novega dokumentnega sistema za ravnanje z dokumentarnim gradivom težave zaposleni, predvsem starejša populacija ljudi. Predlagali smo ukrepe za izboljšanje dela z dokumentarnim gradivom. Prav tako smo ugotovili, da se vodstvo Mestne občine Ptuj trudi izboljšati odnos zaposlenih do ravnanja z dokumentarnim gradivom na način, da redno izobražuje svoje zaposlene.
Ključne besede: dokumentarno gradivo, javna uprava, glavna pisarna, lokalna samouprava, mestna občina, javni uslužbenci
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 648; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,39 MB) |
4. Diskriminacija uniformiranih javnih uslužbencev s tetovažoMatej Petrovčič, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tetovažo kot obliko telesne modifikacije in diskriminacijo na trgu dela ter pravne ureditve, ki jo prepovedujejo in preprečujejo. Poglaviten del diplomskega dela predstavlja raziskava, v kateri so sodelovali uniformirani javni uslužbenci s tetovažami, zaposleni v Policiji, Slovenski vojski in Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se uniformirani javni uslužbenci s tetovažami pri iskanju zaposlitve in na delovnem mestu soočajo s kakršnokoli obliko diskriminacije. Zanimalo nas je, ali so posamezniki zaradi tetovaž diskriminirani v postopkih izbire najustreznejšega kandidata za prosto delovno mesto, ali so s strani svojih nadrejenih in sodelavcev zaradi svojih tetovaž postavljeni v neenak ali manj ugoden položaj, ali imajo enake možnosti za napredovanje kot njihovi sodelavci brez tetovaž ter ali so primorani v delovnem času svoje tetovaže prekrivati. Prišli smo do zaključka, da jim vidne telesne poslikave ne predstavljajo težav na trgu dela, da zaradi svojih tetovaž niso deležni diskriminacije s strani svojih nadrejenih ali sodelavcev, imajo enake možnosti za napredovanje kot njihovi sodelavci brez tetovaž ter jim med delovnim časom le-teh ni treba prekrivati.
Ključne besede: Telesne modifikacije, tetovaža, diskriminacija, selekcijski postopek, uniformirani javni uslužbenci.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2022; Ogledov: 677; Prenosov: 52
Celotno besedilo (871,92 KB) |
5. |
6. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca : magistrsko deloBogdan Muren, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca. Učinkovito, odzivno in dobro delujočo državno upravo lahko zagotovimo z zaposlitvijo strokovno najbolj usposobljenih in kompetentnih javnih uslužbencev. Samo dovolj izobraženi in strokovno usposobljeni javni uslužbenci bodo sposobni dosegati pričakovane rezultate dela, ki morajo biti ustrezno vnaprej določeni. V magistrskem delu smo raziskali in predstavili mednarodne in nacionalne pravne vire, ki urejajo prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Podrobneje smo predstavili načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delavce in ločeno za javne uslužbence. Poseben poudarek smo posvetili določbam, ki urejajo procesna opravila redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V empiričnem delu raziskave smo s pomočjo ankete raziskali dejavnike, ki vplivajo na doseganje pričakovanih rezultatov dela in dejavnike, ki ovirajo izvedbo postopkov redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca. Magistrsko delo predstavlja prispevek k znanosti in stroki, saj nudi podrobno predstavitev postopka oziroma procesnih opravil, ki zagotavljajo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V magistrskem delu so predstavljene tudi ugotovitve empirične raziskave, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju obravnavane tematike in jih je mogoče uporabiti za nadaljnja raziskovanja.
Ključne besede: delovno pravo, javna uprava, javni uslužbenci, uslužbensko pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, nesposobnost zaposlenih, anketni vprašalniki, statistični podatki, analize podatkov, magistrska dela
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2021; Ogledov: 1617; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,35 MB) |
7. Problematika dodeljevanja službenih stanovanj v najem uslužbencem policije : magistrsko deloGregor Majerič, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo celostno obdela pravno-formalno ureditev dodeljevanja službenih stanovanj državnim uslužbencev in upravičencem v sklopu dodeljevanja stanovanj iz fonda Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Cilj dela je širše predstaviti zakonodajo in ureditev dodeljevanje neprofitnih stanovanj ter nadalje predstaviti ureditev dodeljevanja službenih stanovanj uslužbencev državnih organov in jih primerjati s pogoji, pod katerimi stanovanja najemajo uslužbenci policije. Tako je v prvem delu predstavljena stanovanjska politika Republike Slovenije v skladu z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025, predvsem v kontekstu možnosti, ki jih Republika Slovenija v skladu z zastavljeno stanovanjsko politiko omogoča pri oddaji neprofitnih stanovanj. Najprej je tovrstna tematika predstavljena širše, splošno, nato pa se posveti ožji analizi oddaje neprofitnih stanovanj uslužbencem v javni upravi ter nadalje vsebinsko še posebej podrobneje problematiki najema službenih stanovanj uslužbencem policije. Nadalje so predstavljeni ukrepi, ki bi zagotovili ustreznejšo stanovanjsko politiko, ki bi uslužbencem policije omogočila kvalitetnejše in ugodnejše pogoje za bivanje. Sklepni del magistrskega dela je namenjen analizi ugotovitev, tudi na podlagi opravljene primerjave s primerljivimi drugimi državnimi uslužbenci ter primerjavi z ureditvijo tovrstne problematike v Republiki Avstriji, pri čemer so ključni in najbolj relevantni podatki pridobljeni iz študije primera in izvedbe dveh polstrukturiranih intervjujev, pridobljenih s pomočjo metode spraševanja in metode študija primera. Glavne ugotovitve in uporabnost rezultatov so nato zbrane v zaključku dela, kjer so delno oz.v celoti tudi potrjene zastavljene hipoteze, katere smo preverjali s pomočjoraznih metod. Razultati kažejo, da je področje upravljanja službenih stanovanj in pogoji, pod katerimi uslužbenci policije stanovanja najemajo, pomanjkljivo in potrebno dopolnitve.V zaključku so zato podani predlogi za izboljšanje stanja.
Ključne besede: stanovanjski sklad, neprofitna stanovanja, stanovanjska politika, javni uslužbenci, policija
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1871; Prenosov: 113
Celotno besedilo (923,30 KB) |
8. |
9. Pogled na delo in delovne naloge informatika v javni upravi z vidika informatikov in ostalih javnih uslužbencev : Magistrska nalogaMatej Maver, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo raziskuje pogled na delo in delovne naloge informatika v javni upravi. Na osnovi analize uradnih dokumentov sem v empiričnem delu raziskal, koliko informatiki in drugi javni uslužbenci poznajo delovne naloge informatikov glede na uradne dokumente RS, koliko in kako delo informatikov odstopa od v zakonodaji zapisanih nalog, kakšna so pričakovanja drugih javnih uslužbencev in v katerih primerih se le-ti najpogosteje obrnejo na službo za informatiko. Rezultati so pokazali, da so tako informatikoma kot drugim javnim uslužbencem, vključenim v raziskavo, znane in jasne naloge, ki naj bi jih informatiki opravljali. V prvi vrsti se od informatikov pričakuje, da ponujajo tehnično podporo uporabnikom, zaradi česar prihaja do pomanjkanja časa za razvoj in nadgradnjo strojne ter programske opreme, za načrtovanje projektov. Raziskava je v ospredje postavila tudi potrebo po oblikovanju bolj strukturiranih, organiziranih in strokovno vodenih služb za informatiko, z več usposobljenega kadra s področja informatike.
Ključne besede: javna uprava, javni uslužbenci, informatika v javni upravi, delovne naloge informatika, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 03.11.2020; Ogledov: 1688; Prenosov: 220
Celotno besedilo (1,85 MB) |
10. |
