11. |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. |
18. VPLIV PRODAJNO-MARKETINŠKIH TEHNIK NA USPEŠNOST POSLOVANJA MEDNARODNE BLAGOVNE ZNAMKE SMARTNINJAIrena Žagar, 2024, ni določena Opis: Magistrska naloga raziskuje vpliv marketinško-prodajnih tehnik na uspešnost mednarodne blagovne znamke SmartNinja. Uspešno prodajanje produkta zahteva premišljeno načrtovanje in nenehno prilagajanje marketinških strategij. To še toliko bolj velja za podjetja, ki poslujejo na mednarodnem trgu, kot je primer SmartNinja, ki se ukvarja z izobraževanjem programiranja. Magistrska naloga se poglobi v vpliv različnih marketinško-prodajnih tehnik na uspešnost poslovanja tovrstnih podjetij. Raziskava analizira, kako marketinške tehnike vplivajo na trženje blagovne znamke SmartNinja. Magistrska naloga išče razlike v marketinških pristopih za domače in mednarodne trge ter preučuje pomen meritev uspešnosti posamezne tehnike pri izbiri najučinkovitejše strategije za specifičen trg. S pomočjo orodij, kot je Google Analitika, in interne analize podjetja SmartNinja delo raziskuje učinkovitost uporabljanih tehnik in na podlagi rezultatov predlaga izboljšave za optimizacijo marketinško-prodajnega delovanja SmartNinje.
Magistrska naloga na primeru podjetja SmartNinja razkriva ključne dejavnike za uspešno internacionalizacijo podjetja. Identificira ustrezne marketinško-prodajne tehnike in načine merjenja njihove uspešnosti. Še posebej pomembno je razumevanje razlik med domačimi in mednarodnimi trgi. Kulturne razlike, jezikovne bariere in specifične značilnosti posameznega trga zahtevajo prilagoditev marketinškega pristopa. Poleg tega učinkovitost posamezne tehnike ni univerzalna, saj je močno odvisna od specifičnosti trga kot tudi drugih dejavnikov, kot so strategija podjetje, marketinški načrt podjetja, prodajno-marketinške tehnike, ki jih podjetje uporablja za trženje itd.
Rezultati blagovni znamki SmartNinja omogočajo optimalno pripravo marketinškega načrta in optimizacijo marketinških strategij, kar posledično vodi v povečanje dobička, prodaje in prepoznavnosti blagovne znamke na mednarodnem trgu. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju vloge marketinga pri uspešnem poslovanju na mednarodnih trgih. Podjetjem ponuja praktične napotke za optimizacijo marketinško-prodajnih tehnik in jim pomaga doseči želen uspeh na globalni ravni.
Ključne besede: SmartNinja, blagovna znamka, marketinško-prodajne tehnike, marketing, marketinška strategija, maketinške tehnike
Objavljeno v ReVIS: 18.09.2024; Ogledov: 75; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,74 MB) |
19. |
20. POVEZANOST UPORABE SOCIALNIH OMREŽIJ S SAMOSPOŠTOVANJEMŠpela Klemenčič, 2024, ni določena Opis: Diplomsko delo se osredotoča na odnos med količino uporabe socialnih omrežij in samospoštovanjem mladostnikov ter odraslih. Skozi raziskavo smo preučevali različne vidike samospoštovanja, vključno z emocionalnim, s telesnim, socialnim in z generalnim jazom, ter primerjali rezultate med moškimi in ženskami. Zbiranje podatkov je potekalo preko spletne ankete v kateri je sodelovalo 76 žensk in 35 moških, starih med 18 in 40 let, ter 80 žensk in 32 moških, mlajših od 18 let. Izsledki kažejo, da ženske v povprečju preživijo več časa na socialnih omrežjih kot moški, kar je povezano s šibkejšim emocionalnim, telesnim in generalnim jazom, ne glede na starost. Ženske namreč pogosteje uporabljajo socialna omrežja in iščejo več pozornosti ter potrditve od drugih, zato so bolj dovzetne za vpliv vsebin na socialnih omrežjih na njihove emocije ter so bolj nagnjene k primerjavi z drugimi, kar vpliva na šibkejši telesni in generalni jaz. Pri odraslih ženskah je opaziti tudi šibkejši socialni jaz v primerjavi z moškimi, kar pri mladostnikih ni zaznano, verjetno zaradi narave postavk lestvice socialnega jaza. Razlike med spoloma na emocionalnem, telesnem, socialnem in generalnem jazu pri odraslih izginejo, ko upoštevamo čas uporabe socialnih omrežij, kar pomeni, da je količina časa na socialnih omrežjih pomembnejša od spola. Pomembne razlike med odraslimi in mladostniki v telesnem, emocionalnem, socialnem in generalnem jazu nismo uspeli dokazat, verjetno zato ker razlika med povprečno starostjo mladostnikov in odraslih udeležencev ni tako velika, da bi lahko opravičili generacijsko razliko.
Ključne besede: socialna omrežja, samospoštovanje, spol, odrasli, mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 2
Celotno besedilo (621,70 KB) |
