Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati kakšno vlogo ima znanje slovenskega jezika pri čutenju in ohranjanju slovenske etnične identitete pri Slovencih izven meja Slovenije, na primeru zamejcev v Italiji in izseljencev ter njihovih potomcev v ZDA in Argentini. V nalogi ugotavljamo, da se slovenski jezik v tujini počasi in vztrajno izgublja, najbolj v ZDA, medtem ko se je v Argentini po zaslugi tamkajšnje etnične skupnosti in zgodovinsko – političnih dejavnikov uspel dokaj dobro ohraniti. Ohranil se je samo pri 3. valu izseljencev iz političnih razlogov. Pri prvih dveh izselitvenih valovih se je slovenski jezik ravno tako izgubil. V teoretičnem delu naloge smo opisali zgodovinske prelomnice, ki so razdelile slovensko etnično ozemlje in kako je potekalo izseljevanje s slovenskega etničnega ozemlja. Opredelili smo identiteto in jezik in primerjali kako se slovenska etnična identiteta v teh skupnostih ohranja. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativni pristop in metodo anketnega vprašalnika. S podrobnejšimi statističnimi analizami smo pregledali, kako se Slovenci v vseh treh skupinah in z različnim znanjem slovenskega jezika razlikujejo v nekaterih odgovorih ankete. Uporaba in ohranjanje slovenskega jezika je najintenzivnejše v naši neposredni bližini, v zamejstvu, prav tako pojmovanje slovenske etnične identitete v povezanosti z znanjem slovenskega jezika. Tam, kjer se slovenski jezik v skupnosti izgublja, ga nadomeščajo drugi etnični atributi, predvsem hrana in ohranjanje narodnih običajev in navad ter aktivno sodelovanje v etnični skupnosti. Kot se spreminja sam jezik skozi čas, se spreminja tudi pomembnost atributov etničnosti, stare nadomeščajo novi, sodobnejši. Globalizacija in digitalizacija spreminjata tudi delovanje in pojavnost etničnih skupnosti, tradicionalne oblike delno nadomeščajo virtualne. Kako pojmujemo svojo slovensko etnično identiteto in kako se opredeljujemo, je odvisno od vsakega posameznika in njegovega zaznavanja pomembnosti določenega etničnega atributa, pri čemer jezik ni nujno na prvem mestu. Tudi brez znanja slovenskega jezika lahko čutiš slovensko etnično pripadnost.
Ključne besede: etničnost, identiteta, jezik, izseljenstvo, slovenstvo, zamejstvo, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 634; Prenosov: 64
Celotno besedilo (3,52 MB)

Opis: Za reševanje raznih problemov pri poslovanju se v modernem svetu podjetja ozaveščajo in poskušajo prodreti na spletni trg. V tej diplomski nalogi predstavimo problem mladih podjetnikov, katerih konkurenčna podjetja so že prisotna na spletu. Sledimo odkrivanju in razvoju rešitev za premagovanje konkurenc na tem trgu. Skozi nalogo predstavimo razvoj aplikacije, njen življenjski cikel od začetnih faz, vse uporabljene tehnologije vse do zmogljivega končnega izdelka. Ob tem obravnavamo tudi razvijalca aplikacije in njegov napredek pri osvajanju novih znanj in pridobivanju izkušenj.
Ključne besede: spletna mesta, uporabniška programska oprema, aplikacije, JavaScript (programski jezik), PHP (programski jezik)
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2021; Ogledov: 1565; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: V diplomski nalogi je izpostavljena vloga tolmača slovenskega znakovnega jezika na področju visokošolskega izobraževanja gluhih. To področje predstavlja za tolmača velik izziv, saj zahteva posebna znanja in veščine, ki naj bi jih pridobival z osnovnim in nadaljnjim izobraževanjem. Za boljše razumevanje problemov, s katerimi se srečuje tolmač pri svojem delu, so v teoretičnem delu najprej podane definicije gluhote, njen vpliv na psiho-socialni razvoj posameznika ter njegov način komunikacije. Znakovni jezik je najrazvitejša oblika sporazumevanja gluhih, zato je predstavljen njegov zgodovinski razvoj in problematika uresničevanja pravice do izobraževanja v znakovnem jeziku pri nas in v tujini. Sprejetje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika je odprlo pot novemu poklicu − tolmaču/tolmačici slovenskega znakovnega jezika, za katerega izobraževanje in certificiranje skrbi Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. Dana je primerjava izobraževanja tolmačev pri nas in v ZDA in Veliki Britaniji. Predstavljeni sta tudi dve tuji študiji, ki proučujeta vlogo in učinkovitost tolmača na visokošolskem področju. V empiričnem delu so na podlagi kvalitativne študije, narejene s pomočjo polstrukturiranih odprtih intervjujev, raziskane težave tolmačev pri tolmačenju v visokošolskem okolju, vzroki za le-te ter dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto tolmačevega dela, kot tudi strategije in alternativne rešitve, ki se pojavljajo kot odgovori na aktualno problematiko. Rezultati raziskav so bili primerljivi s tujimi izsledki; da bi tolmač lahko kvalitetno opravljal svoje delo, naj bi imel visokošolsko izobrazbo, vešč naj bi bil tako simultanega tolmačenja kot tudi tolmačenja prilagojenega znakovnemu jeziku. Prilagoditi se mora tudi potrebam gluhih študentov, ki so med seboj lahko zelo različni glede znanja znakovnega jezika in jezika večine, kot tudi splošnega predznanja. Zelo pomembna je predpriprava tolmača na predavanja. Ugotavlja se, da kljub optimalnim pogojem tolmač ne more v celoti nadomestiti neposrednega stika med profesorjem in študentom, zato se pojavlja potreba po dodatnih rešitvah, kot so zapisnikarstvo in tutorstvo. Izsledki kvalitativne študije so nakazali specifične težave, s katerimi se srečujejo naši tolmači in gluhi študentje. Te so pomanjkanje kretenj za strokovne izraze, potreba po permanentnem izobraževanju tolmačev in neuresničevanje Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika s strani univerz.
Ključne besede: znakovni jezik, tolmač znakovnega jezika, izobraževanje tolmačev, tolmačenje znakovnega jezika na fakultetah, visokošolsko izobraževanje gluhih
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1337; Prenosov: 64
Celotno besedilo (898,31 KB)

Opis: Živimo v dobi, ko lahko tehnologija človeku zelo olajša življenje na več področjih. Eden izmed takšnih primerov je zamenjava fizičnih ključev z uporabo alternativnih metod odklepanja vrat. Na Šolskem centru Celje je ta alternativna metoda uporaba RFID obeskov za kontrolo pristopa, odklepanje vrat, pozivanja dvigal in plačevanja malice. Rešitev se je uporabljala že do sedaj, vendar z nekaj hibami in težavami, ki jih želimo s to diplomsko nalogo odpraviti. Cilje naloge lahko dosežemo na dva načina: z nakupom tržne rešitve ali pa z razvojem lastne rešitve. Naloga predstavlja nov program za upravljanje sistema in nove fizične elektronske ključavnice, baza podatkov sistema pa ostaja enaka.
Ključne besede: RFID, kontrola pristopa, elektronske ključavnice, programski jezik C#, sistem za upravljanje s ključavnicami
Objavljeno v ReVIS: 14.09.2020; Ogledov: 2080; Prenosov: 110
Celotno besedilo (7,01 MB)

Opis: Magistrska naloga predstavlja pravico gluhih oseb do uporabe svojega jezika, pri čemer se sklicuje na relevantne domače in tuje vire ter mednarodne dokumente, deklaracije, konvencije in resolucije ter slovenski zakonodajni okvir, ki opredeljuje način uresničevanja pravice do uporabe svojega jezika. Pri tem je primerjalna raziskava pokazala, da gluhe osebe naletijo na številne ovire pri uresničevanju te pravice, kar je po eni strani posledica nepoznavanja določil Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, kot specialnega zakonodajnega akta, ter po drugi strani neusklajenosti področne zakonodaje z določili krovnega zakona. Z raziskavo je ugotovljeno, da je gluho skupnost potrebno prepoznati kot jezikovno manjšino na temelju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, saj izpolnjuje navedene kriterije. Izhajajoč iz določil Evropske listine bi bila gluhim osebam oziroma gluhi skupnosti omogočena lažja dostopnost do njihovih temeljnih pravic in posledično lažja uveljavitev v postopkih pred državnimi organi.
Ključne besede: gluhi, znakovni jezik, jezikovne manjšine, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2432; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,15 MB)