101. Decentralizacija Slovenije: delo na daljavo javne uprave kot delna rešitev? : magistrska nalogaHelena Volčanjk, 2022, magistrsko delo Opis: Zaradi izjemne centralizacije družbenega življenja v osrednjeslovenski regiji in izredne koncentracije delovnih mest v tej regiji, posledično čedalje večje gostote prometa zaradi delovnih migracij in zaradi okoliščin, ki jih je prinesla pandemija, smo želeli raziskati, ali zaposleni podpirajo delo od doma, ki so ga morali usvojiti v kratkem času, ter ali bi lahko ta oblika dela delno doprinesla k decentralizaciji v smislu dekoncentracije Slovenije.
Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni delo od doma pozdravljajo in da so v tej obliki dela prepoznali veliko prednosti, med katerimi sta najbolj izstopajoča prihranek časa, ki ga drugače porabijo za vožnjo na delo, in posledično lažje usklajevanje družinskega življenja s poslovnim. Delo od doma v primerjavi z delom na lokaciji delodajalca prinaša manj stresa, hkrati pa so sodelujoči potrdili, da jim vožnja na delo predstavlja dodaten stres in vpliva na nižjo delovno storilnost. Med največkrat navajenimi slabostmi dela od doma sta pomanjkanje timskega dela ter občutek odtujenosti in izoliranosti od sodelavcev. Raziskava je pokazala, da je delo od doma enako učinkovito in da zaposleni ohranijo raven učinkovitosti tudi, če svojega dela ne opravijo v prostorih delodajalca.
Z raziskavo smo ugotovili, da bi delo od doma državne uprave v manjši meri pripomoglo k decentralizaciji, saj bi kljub dolgotrajnemu delu od doma le manjši delež zaposlenih razmišljal o selitvi. Pozitiven učinek te oblike dela bi bil zmanjšanje števila dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Kar 83 % anketirancev je namreč navedlo, da se njihovo delovno mesto nahaja v Ljubljani, in da v povprečju do delovnega mesta prevozijo od 16 do 35 km. Med drugim smo ugotovili tudi, da so bile v času ukrepov proti širjenju virusa covid-19 na merilnih mestih v Ljubljani izmerjene nižje vrednosti onesnaženosti zraka.
Ključne besede: decentralizacija, dekoncentracija, osrednjeslovenska regija, ožja javna uprava, delo od doma, delovne migracije, covid-19, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 597; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (2,13 MB) |
102. Analiza primera rizičnih dejavnikov za pojav bolezni, obravnave in rehabilitacije : magistrska nalogaKlaudija Vertačnik, 2022, magistrsko delo Opis: O sindromu izgorelost se v zadnjem desetletju ali dveh precej govori in je prepoznan kot epidemija sodobnega časa. Okolje, v katerem živimo, ni spodbudno, tehnološki napredek je neizprosen. Čas, ki ga imamo na voljo, je čedalje bolj omejen. Od posameznika zahteva vse tisto, kar je v nasprotju z njegovo naravo, osebnimi značilnostmi in njegovimi vrednotami. V magistrski nalogi z naslovom »Analiza primera rizičnih dejavnikov za pojav izgorelosti, procesa bolezni, obravnave in rehabilitacije« obravnavamo različne vidike, ki vodijo v izgorelost. V ospredju smo obravnavali dva dejavnika tveganja, neželeni stres kot zunanji dejavnik in tvegane osebnostne značilnosti kot notranji dejavnik, ki lahko privedeta do pojava izgorelosti. Izgorelost kot fenomen, kot ga poimenujejo, namreč nastavlja ogledalo naši družbi, kjer je v ospredju kapital pred človekom in kjer se izgubljajo vrednote, kot so sodelovanje, solidarnost in socialna pravičnost.
V teoretičnem delu smo ugotovili, kako pomembno vlogo imajo čustva in naše izkušnje ter značilnosti v primarni družini. Prav v slednji nam je namreč dana prva izkušnja ravnanja s čustvi. V empiričnem delu smo s študijo primera predstavili izgorelost v različnih obdobjih tako skozi kronološki kakor tudi vsebinski vidik, podprtim z raziskavo in strokovno literaturo. Začenši s časom pred izgorelostjo, ko podrobno raziskujemo samovrednotenje in medosebne odnose, nadalje opišemo stanje izgorelosti in nadaljujemo z zdravljenjem izgorelosti na primarni in sekundarni ravni, ki je ključnega pomena za ugotavljanje diagnoze in nadaljnjo obravnavo. V zaključku naloge prikažemo ključne elemente v rehabilitaciji in reintegraciji v delovno okolje in življenje po izgorelosti. Zato smo kritični do posploševanja, da je posameznik z izkušnjo izgorelosti len in simulira. Te označbe so odraz nerazumevanja in nevednosti, kar potisne človeka še v hujšo nemoč ravno v času, ko najbolj potrebuje razumevanje in oporo. Namen naloge je tako tudi ozaveščanje širše javnosti o pojavnosti in značilnosti izgorelosti.
Ključne besede: izgorelost, osebnostne značilnosti, tvegani dejavniki, zdravljenje, rehabilitacija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 49
Celotno besedilo (660,69 KB) |
103. Srečanje dveh poslovnih kultur: primerjava ZDA in Slovenije : magistrska nalogaMarko Velikanje, 2022, magistrsko delo Opis: Zaradi globalizacije so mogoča čedalje pogostejša kulturna stikanja. Cilj raziskave v tem
magistrskem delu je bil proučiti poslovni kulturi ZDA in Slovenije ter prednosti ali težav
njunega medsebojnega srečanja. Teoretično raziskovanje je dopolnjeno z empiričnim
raziskovanjem, izvedenim s polstrukturiranimi intervjuji. Na podlagi empirične raziskave je
mogoče sklepno ugotoviti: da so med podjetji v različnih poslovnih okoljih zanesljivo razlike,
te ne izhajajo nujno le iz poslovnega sveta, ampak iz življenja ljudi in družbe v zadevni državi
na splošno. Nekatere razlike so predvsem v tem, kako pristopiti k prepričanju za poslovno
sodelovanje. Američani so bolj odprti za poslovanje in prej zaupajo v poslovno sodelovanje,
Slovenci pa so močno stisnjeni v kalupe administracije. Ni mogoče neposredno primerjati
poslovanja kar v vseh državah povprek. Ugotoviti pa je mogoče še, da so v ameriških podjetjih
s komunikacijo bolj odkriti, dobiti je mogoče več informacij kot v Sloveniji. Komunikacija je
bolj realna in odgovori so bolj pošteni, slovenski poslovneži so bolj zadržani na sestankih in
redko povedo informacije. Vtisi poslovanja Američanov s Slovenci kažejo, da se slovenski
način dela močno razlikuje od ameriškega, vendar tisti, ki poslujejo tudi z drugimi evropskimi
državami, ugotavljajo, da se slovenski način dela ne razlikuje pomembno od preostalega
evropskega. Je pa mogoče opaziti razlike v delu in ravnanju družb in poslovnih subjektov zunaj
Evrope. Poslovneži, ki so sodelovali v raziskavi, so izrecno opozorili na razlike poslovanja z
azijskimi podjetji, saj naj bi bila načina poslovanja in komunikacije pomembno različna od
tistih v drugih okoljih. Ključno pri tem je, so poudarili, da se je nujno poučiti o načinu
poslovanja v zadevnih državah, prepoznati te razlike, se ustrezno prilagoditi in usmeriti
poslovanje podjetja na tako pot, da ustreza poslovanju v zadevni tuji državi. Kot še ugotavljajo
sodelujoči v raziskavi, se v vsaki državi kultura in navade močno spreminjajo.
Ključne besede: poslovna kultura, globalizacija, jezik, poslovanje, podjetništvo, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 597; Prenosov: 70
Celotno besedilo (797,24 KB) |
104. Terapevtski dejavniki skupine v visokopražnih programih, namenjenih uporabnikom prepovedanih drog : diplomska nalogaAleksandra Vasiljević, 2022, diplomsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri terapevtski dejavniki skupine so najvišje ocenjeni po pomembnosti po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih Društvo Projekt Človek in Zavod Pelikan – Karitas in ali se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na fazo zdravljenja ter vrsto programa, v katerem so uporabniki. Za namene raziskovanja smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo prilagojen Q-sort vprašalnik avtorja Irvina D. Yaloma. Vprašalnik smo priredili s pomočjo dodajanja Likertove lestvice in dodatnega vprašanja, kjer nas je zanimalo, kako pomembna je skupina za uporabnike pri njihovem procesu zdravljenja. Anketiranci trditev, napisanih na karticah, niso razvrščali po kupčkih, kot je to značilno za metodo Q-sort. Vprašalnik je rešilo 32 uporabnikov iz dveh slovenskih visokopražnih programov – Društva Projekt Človek (n = 13) in Zavoda Pelikan – Karitas (n = 19). Uporabniki so bili v času anketiranja vključeni v zdravljenje od enega meseca pa vse do dveh let. Najpomembnejši terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov so bili katarza (M = 22,75; SD = 2,59), skupinska kohezivnost (M = 22,19; SD = 2,22) in medosebno učenje – iznos (M = 21,53; SD = 2,44). Najmanj pomembni terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih pa so bili vodenje (M = 19,75; SD = 3,26), altruizem (M = 18,25; SD = 2,09) in identifikacija (M = 15,69, SD = 3,87). Statistična analiza je pokazala, da se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine ne razlikuje glede na fazo zdravljenja, v kateri so uporabniki. Pri analiziranju zadnjega raziskovalnega vprašanja o tem, ali se pomembnosti posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na vrsto programa, v katerem so uporabniki, je statistična analiza pokazala statistične razlike pri zgolj dveh terapevtskih dejavnikih – katarzi in samorazumevanju. Na zadnje vprašanje, kako pomembna je skupina pri procesu zdravljenja uporabnikov, je 87 % vseh anketiranih uporabnikov odgovorilo, da je skupina pri njihovem procesu zdravljenja pomembna oziroma zelo pomembna.
Ključne besede: terapevtski dejavniki, skupinska obravnava, terapevtska skupnost, prepovedane droge, zasvojenost, komorbidnost, zdravljenje zasvojenosti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 724; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,65 MB) |
105. Odgovorno delov[!]nje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorja : Odgovorno delovanje mladih v okoljskih projektih nevladnega sektorjaErna Toromanović-Sendić, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali odgovorno delovanje mladih v odnosu do varovanja
okolja. Odgovornost je individualno ravnanje, pomeni sprejeti nalogo, opraviti jo po svojih
najboljših močeh in nato stati za tem, kar storiš.
V nalogi smo preučili, kako mladi razumejo odgovorno delovanje in v kolikšni meri so dejansko
aktivni, ter kako sami delujejo v smeri ohranjanja in varovanja okolja. Pri tem smo se
osredotočili predvsem na mlade, ki so aktivno sodelovali v okoljskem projektu »Youth action
for rural water protection« pri nevladni organizaciji Mensch Raum Land, kar nam je omogočilo
prepoznavo dobrih praks. V raziskavi smo opravili poglobljen intervju s desetimi intervjuvanci
(udeleženci projekta »Youth action for rural water protection«).
Glavni rezultati in ugotovitve naše diplomske naloge so, da se mladi v splošni populaciji
zavedajo okoljskih problemov, vendar se manj vključujejo v nevladne okoljske projekte. Iz naše
raziskave smo ugotovili tudi, da se o tem v izobraževalnih ustanovah ne naučijo dovolj. Prav
tako smo opazili, da mladi, ki aktivno delujejo preko nevladnih organizacij ter tako sodelujejo
v različnih projektih za varstvo okolja in trajnostni razvoj, predstavljajo zgled dobre prakse. Na
podlagi izvedenih intervjujev smo ugotovili, da so projekti nevladnih organizacij večinoma
uspešni, čeprav se včasih srečujejo z različnimi težavami, ki otežujejo izvedbo projektov. To
so: šibka finančna sposobnost, slab odziv mladih na projekte ali celo šibka organizacija in
struktura projekta, prešibek odziv in podpora oblasti.
Na samem koncu diplomske naloge smo dodali predloge za možne izboljšave, kot so: v
vzgojno-izobraževalnih ustanovah več delati na ozaveščanju otrok, jih vključiti v reševanje
okoljskih problemov; predstaviti projekte nevladnih organizacij na fakultetah in na ta način
omogočiti mladim sodelovanje v mednarodnih okoljskih projektih; vzpostaviti boljše
sodelovanje z lokalnimi oblastmi, izobraževalnimi in verskimi ustanovami; izboljšati
promocijo nevladnih projektov na spletu in na družbenih omrežjih, saj je to glavni kanal
informiranja za vse generacije.
Ključne besede: odgovornost, mladi, okolje, projekti, nevladne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 565; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,35 MB) |
106. Primerjava položaja LGBT-oseb v Srbiji in Sloveniji skozi odkrivanje identitete : magistrska nalogaIlija Todorović, 2022, magistrsko delo Opis: Ta magistrska naloga se je ukvarjala s položajem LGBT-oseb v Srbiji in Sloveniji, in sicer skozi proces razkritja spolne usmerjenosti ali spolne identitete. LGBT-osebe imajo namreč še vedno veliko težav pri razkrivanju lastne identitete. V teoretičnem delu magistrske naloge so razloženi osnovni pojmi, kot so homoseksualnost, predstavljen je pomen izraza LGBT in opisani so pojmi homofobija, bifobija in transfobija. Razloženi so tudi pojmi, kot so diskriminacija, nasilje in predsodki nad LGBT-osebami. V nadaljevanju je razloženo, kaj predstavlja proces razkritja identitete, kar je tudi ključen izraz te raziskave. Preden smo začeli z raziskovanjem v Srbiji in Sloveniji, smo pregledali najprej že obstoječe raziskave in nadalje predstavili pravice LGBT-oseb in pravice ter položaj LGBT-oseb v svetu. Opisali smo zgodovinski LGBT-dogodek Parado ponosa, saj predstavlja razkritje identitete. V nadaljevanju smo pregledali zgodovino razvoja pravic in boja LGBT-oseb v Sloveniji in Srbiji. Empirični del raziskave je sestavljen iz dveh raziskav. Ena raziskava je bila opravljena v Srbiji, druga Sloveniji. Raziskave so bile kvantitativne in opravljene s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega cilj je bil ugotoviti in spoznati položaj, potrebe in življenje LGBT-oseb v Srbiji in Sloveniji. Skozi anketni vprašalnik smo želeli dobiti podatke in informacije o samem procesu razkritja LGBT-oseb v Srbiji in Sloveniji, nato pa narediti primerjavo med državami. Rezultati so pokazali, da so LGBT-osebe zaradi svoje identitete še vedno v strahu, a veliko bolj v Srbiji kot Sloveniji. Odnos okolja, družine in prijatelji so ključni dejavniki, ki vplivajo na razkritje identitete in spolne usmerjenosti, kar predstavlja ključne razlike med državama, zaradi različne miselnosti in tradicije.
Ključne besede: LGBT-osebe, razkritje identitete, težave, homofobija, odnos okolja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 562; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1005,20 KB) |
107. Vpliv miselnih napak na vedenje : diplomska nalogaDarja Tahirović, 2022, diplomsko delo Opis: Kognitivno-vedenjska terapija se ukvarja z razumevanjem, kako so dogodki in izkušnje interpretirani, ter z identifikacijo in spreminjanjem izkrivljanj ali pomanjkljivosti, ki se pojavijo pri kognitivni obdelavi. Avtomatske misli so eden osnovnih pojmov kognitivne terapije in so značilne za vse ljudi. Običajno se pojavijo samodejno, spontano. Te misli so tik pod površjem zavestnega mišljenja. Z drugimi besedami, to je naš notranji govor. Če so avtomatske misli glede na situacijo napačno izpeljani zaključki, potem govorimo o miselnih distorzijah ali miselnih napakah. Te miselne napake se pojavljajo v našem negativnem notranjem dialogu, negativen notranji dialog pa je lahko krivec za naša disfunkcionalna vedenja.
V diplomski nalogi raziskujemo vpliv miselnih napak na vedenje ljudi. Ljudje se zaradi vsakodnevnih obveznosti, različnih situacij, ki se nam zgodijo, različnih čustev, ki jih doživljamo ob tem, pogovarjamo sami s sabo pozitivno ali pa negativno. Od tega je odvisno potem tudi naše vedenje. Zato smo želeli preveriti, kako ljudje razmišljajo in kako se vedejo.
V teoretičnem delu najprej navedemo teoretična izhodišča kognitivno-vedenjske terapije, opišemo avtomatske misli in miselne napake. V nadaljevanju predstavimo notranji govor in vrste negativnega notranjega govora. Zadnji del teoretičnega dela se nanaša na človekovo vedenje. V empiričnem delu predstavimo rezultate, zbrane s polstrukturiranimi intervjuji. Rezultati predstavljajo odgovore petih udeležencev, ki so prostovoljno sodelovali v raziskavi. Z analizo podatkov smo lahko potrdili domnevo, da imamo ljudje v osnovi bolj negativen notranji dialog, ki vpliva na bolj nefunkcionalna vedenja. Ugotovitve kažejo, da miselne napake povzročajo, da vidimo sebe, druge, različne situacije in prihodnost popačeno, nerealno in zato se posledično vedemo samodestruktivno oziroma nefunkcionalno. Rezultati so potrdili, da uporaba kognitivno-vedenjskih tehnik večini udeležencev pomaga pri zaznavi in spreminjanju negativnega notranjega dialoga in posledično pripomore k bolj funkcionalnemu vedenju.
Ključne besede: miselne napake, avtomatske misli, iracionalna prepričanja, notranji dialog, funkcionalno vedenje, disfunkcionalno vedenje, kognitivno vedenjska terapija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 696; Prenosov: 80
Celotno besedilo (751,12 KB) |
108. Oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini : magistrska nalogaEmina Škorić, 2022, magistrsko delo Opis: Diskriminacija migrantov in njihovih potomcev je v Bosni in Hercegovini močno razširjena. Z raziskovalnimi metodami in tehnikami zbiranja podatkov smo jasno prepoznali oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini. Seveda je pomembno opozoriti, da gre za oceno stanja na podlagi vzorca, ki smo ga uporabili pri delu. Podatke smo zbirali s tremi tehnikami. Prva, ki smo jo uporabili, je bil anketni vprašalnik, katerega namen je bil pridobiti podatke o mnenju lokalnega prebivalstva o migrantih in beguncih v Bosni in Hercegovini. Na podlagi zbranih podatkov smo podali jasnejšo sliko razmerja med tema skupinama. Posebej pomembno je poudariti, da naš anketni vprašalnik ponuja širšo sliko o pogledih lokalnega prebivalstva na vprašanja migracij. Z drugo tehniko smo s semiotično analizo analizirali dokumentarni film, ki implicira življenje migrantov in beguncev na poti migracij. Na ta način smo predstavili izkušnje in ovire, s katerimi se srečujejo migranti in begunci na migracijski poti. Z opazovanjem smo nazorneje prikazali interakcijo migrantov in beguncev z lokalnim prebivalstvom. Z delom smo odgovorili na vsa raziskovalna vprašanja in izpolnili raziskovalne cilje. Naše zaključke smo povzeli v več ključnih točkah. Pomembno je omeniti, da oblike diskriminacije migrantov in njihovih potomcev v Bosni in Hercegovini obstajajo in da prihajajo iz več smeri. Za rešitev tega vprašanja je potreben veliko resnejši pristop in politično sodelovanje na vseh ravneh oblasti, da bi dosegli soglasje in vzpostavili ustrezno rešitev nastale situacije, ki ne bo vodila v kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin tako za migrante kot lokalno prebivalstvo.
Ključne besede: migracije, begunci, diskriminacija, predsodki, potomci, migracijska kriza, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 607; Prenosov: 67
Celotno besedilo (4,10 MB) |
109. Vpliv pandemije covida-19 na zaposlene in organizacijo dela v izbranem podjetju : diplomska nalogaLiljana Strmljan, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskali, kako je pandemija covida-19 vplivala na izbrano podjetje. Teoretični del opisuje, kje se je pandemija pričela in kdaj je virus dosegel tudi Slovenijo. Zanimalo nas je, kako je covid-19 vplival na socialne odnose in na usklajevanje dela in družine. Zaradi zajezitve virusa je bilo mnogo podjetij primoranih spremeniti način delovanja, zato smo raziskali, koliko so organizacije delo od doma opravljale pred pandemijo covida-19 in koliko med pandemijo. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo izbranega podjetja.
Za potrebe empiričnega dela smo s pomočjo spletnega orodja 1KA izdelali spletni anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni izbranega podjetja. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 20 zaposlenih, delno pa 22. S pridobljenimi podatki smo lahko odgovorili na tri raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili.
Iz pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je podjetje sprejelo več ukrepov, ki pa niso bistveno vplivali na delo zaposlenih, saj je bilo opravljeno enako dobro kot pred sprejetjem le-teh. Večina zaposlenih tudi ni imela večjih težav z usklajevanjem družine kot pred pandemijo covida-19. Prav tako smo iz odgovorov razbrali, da je podjetje med pandemijo covida-19 podpiralo svoje zaposlene tako z oskrbo potrebnih tehnologij kot pri usklajevanju dela in družine. Vse podatke smo grafično prikazali in jih ustrezno interpretirali.
Ključne besede: covid-19, usklajevanje, spremembe dela, družina, podjetje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 560; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,83 MB) |
110. Kako posamezne duhovne prakse vplivajo na notranji dialog in na pomembne človekove odločitve : diplomska nalogaSebastjan Strašnik, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo predstavili različne duhovne prakse, njihovo zgodovino nastanka in njihove povezave z notranjim dialogom, zavestjo in kako lahko te vplivajo na pomembne človekove odločitve. Opisali smo konstrukt jaza in psihološke triade in to povezali z nastankom notranjega dialoga. Dotaknili smo se enega izmed glavnih problemov človeka 21. stoletja, in sicer pomanjkanja smisla ter življenjske usmeritve in tega, kako lahko meditacija pomaga pri zastavljanju ciljev, osredotočanju na prioritete in izboljšanju učinkovitosti. Dodali smo še nekaj izbranih strokovnih člankov, ki se nanašajo na ugotovitve znanstvenih raziskovalcev o tem, kako naj bi sama meditacija vplivala na povezave v možganih in tudi kateri so zdravilni učinki njenega rednega izvajanja, ki se sčasoma pokažejo na meditantu. Postavili smo pet hipotez, ki so nam pomagale oblikovati kvalitativni vprašalnik, s katerim smo (1) preko družbenih omrežij pridobili naključne respondente ne glede na spol, izobrazbo, starost in status in (2) preko klasičnega telefonskega klica pozvali nekaj javno dostopnih in priznanih društev, katerih glavno poslanstvo je organizacija določenih duhovnih praks, da bi pripomogle k bolj verodostojni raziskavi. Zbrani podatki so nam pokazali, da se sodelujoči meditanti in nemeditanti med seboj statistično značilno ne razlikujejo v razmišljanju o pomembnih življenjskih vprašanjih, zato meditacija ne more biti tisti ključni dejavnik, ki vpliva na stopnjo refleksivnosti, stopnjo zadovoljstva, osebno rast posameznika. Skozi analizo odgovorov in kombinacijo faktorjev smo nato prišli do različnih interpretacij in sklenili, da meditacija pozitivno vpliva na notranji dialog posameznika in posledično na njegove odločitve, razlike v razmišljanju in vedenju večinoma v primeru, ko se nekdo z njo ukvarja vrsto let in redno vsak dan. Vrsta duhovne prakse, za katero pa se posameznik odloči, da jo bo uvajal v svoje življenje, pa je v veliki meri odvisna tudi od samega spola.
Ključne besede: zavedanje, notranji dialog, stopnja refleksivnosti, meditacijske tehnike, smisel življenja, pomembna življenjska vprašanja, osebna rast, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 667; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,53 MB) |
