11. Kako hitro pozabljamo? : dinamika pozornosti javnosti na večje svetovne dogodkeDavid Udovč, 2018, magistrsko delo Opis: Ljudje pozabljamo dogodke, ki so se že zgodili, ker so nenehno dogajajo novi dogodki. Prav tako pa dogodke skozi čas ponovno podoživljamo zaradi različnih sprožilcev, kot so mediji, tako dogodek ponovno obudimo, ampak le za kratek čas. V tem projektu uporabljam spletne podatke z analizo statistike obiskovalcev člankov iz Wikipedije o terorističnih napadih, letalskih nesrečah, naravnih nesrečah, športnih dogodkih in glasbenih koncertih po letu 2015. Najprej predstavim kritičen pregled literature o kolektivnem spominu, vplivu medijev in opis posameznih dogodkov. V metodologiji predstavim cilje in namen naloge, s katerimi orodji sem podatke vzorčil, zbiral in analiziral. Nato prikažem ugotovitve posameznih grafov s pomočjo linearne regresijske premice, s katero pokažem, kako hiter je upad zanimanja za posamezen dogodek. Na koncu o tem tudi prediskutiram in potrdim oziroma zavrnem hipoteze ter predstavim razmišljanja o nadaljnji raziskavi.
Ključne besede: podatki, analiza podatkov, RStudio, kolektivni spomin, digitalni mediji, teroristični napadi, naravne nesreče, letalske nesreče, kulturni dogodki, športni dogodki, pozabljanje
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2018; Ogledov: 3460; Prenosov: 146
 Celotno besedilo (2,08 MB) |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. |
17. |
18. |
19. Žled 2014-primer naravne nesreče kot preizkus delovanja državnih organov in družbeno koristnih organizacij : magistrsko deloPolona Klemenčič, 2015, magistrsko delo Opis: Pričujoče magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.V uvodu so predstavljeni tematika in predmeti raziskovanja ter opredelitve namenov in ciljev magistrskega dela. Opredeljene so tudi raziskovalne metode, s pomočjo katerih so bile testirane hipoteze. V naslednjem poglavju so opisani temeljni pojmi, s katerimi smo se srečevali preko celotnega dela, ter pojasnila, kaj so podnebne spremembe in kako vplivajo na okolje in na nastanek naravnih nesreč.V nadaljevanju so prikazane najpogostejše naravne nesreče v Sloveniji. Poudarek je na razlagi značilnosti žleda, zaradi katerega je bil pozimi leta 2014 velik del Slovenije brez električne energije in je Slovenija zaprosila Evropsko unijo za humanitarno pomoč, kasneje pa še Strukturni sklad Evropske unije za finančno pomoč. V četrtem poglavju je predstavljeno delovanje državnih organov v okviru nacionalno varnostnega sistema, ki delujejo na področju ukrepanja ob naravnih nesrečah, s poudarkom na zaščiti in reševanju v Sloveniji, ter vlogi županov ob naravnih nesrečah. Delovanje družbeno koristnih organizacij, ki sodelujejo pri ukrepanju ob naravnih nesrečah, je prikazano v naslednjem poglavju. Poudarek prikaza je na nastanku in delovanju Rdečega križa Slovenije in Prostovoljnih gasilskih društev.V šestem poglavju je pozornost usmerjena na pomen in vpliv različnih mednarodnih humanitarnih organizacij pri sodelovanju na področju nudenja humanitarne pomoči v primeru naravnih nesreč. Prikazano je delovanje Evropske unije in njenega generalnega direktorata za humanitarne zadeve ter Mehanizem Evropske unije za zaščito in reševanje. V nadaljevanju je opisano delovanje nevladne mednarodne humanitarne organizacije v primeru odziva na naravno nesrečo ter predstavitev delovanja Rdečega križa Nove Zelandije ob potresih v Canterburyiju in Christchurchu. Vremensko dogajanje v Sloveniji v zadnjem tednu januarja in prvem tednu februarja 2014 je kronološko prikazano v osmem poglavju. Takrat je Slovenijo prizadel močan žled in povzročil ogromno škodo v gozdovih, komunikacijsko-informacijskih sistemih ter elektroenergetskem sistemu ter odrezal nekatere kraje od sveta za več dni. Prikazane so tudi posebnosti takratnega stanja in dogajanja v Sloveniji ter kako so se državni organi in družbeno koristne organizacije odzvale na to naravno nesrečo.Rezultati raziskave, ki je bila opravljena med tremi ciljnimi skupinami, ki so bile udeležene v žledu leta 2014, ter primerjave med vzorci, so analizirani in predstavljeni v devetem poglavju.V zaključnem delu so povzete vse temeljne sklepne ugotovitve celotnega dela ter na osnovi predhodnih poglavij preverjene hipoteze in podani predlogi za izboljšanje delovanja državnih organov in družbeno koristnih organizacij v primeru naravnih nesreč.
Ključne besede: žled, nesreče, državni organi, Slovenija, humanitarna pomoč, podnebne spremembe, mednarodno sodelovanje
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 3518; Prenosov: 183
Celotno besedilo (7,33 MB) |
20. |
