Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA ŽIVČNIH POTI PRI NEKONTAKTNIH POŠKODBAH IN REHABILITACIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZI
Tadej Paščinski, 2024, diplomsko delo

Opis: Poškodba SKV ni le mehanska poškodba mišično skeletnega sistema temveč je tudi kompleksna nevrofiziološka disfunkcija. Poleg znanih dejavnikov tveganje obstajajo tudi nevrološki biomarkerji za poškodbo SKV. Poleg dejavnikov tveganja se po poškodbi SKV, začnejo odvijati nevroplastične spremembe v centralnem živčnem sistemu. Sprva se te spremembe pojavijo na ravni hrbtenjače znotraj refleksnih poti, kasneje pa se začnejo pojavljati višje v CŽS na ravni možganov. Sprememba refleksnih poti vodi v tako imenovano artrogeno mišično inhibicijo, ki povzroči šibkost sprednjih stegenskih mišic. Nevroplastične spremembe CŽS pa se kažejo kot zmanjšana vzdražnost motoričnega korteksa in spremenjeno ponderiranje somatosenzoričnih in vidnih informacij. Te spremembe so lahko vzrok za neuspele rehabilitacije ter velik delež ponovnih poškodb. Prav zaradi tega je pomembno apliciranje principov motoričnega učenja v rehabilitacijo s tem pa omejimo nastanek nevroplastičnih sprememb.
Ključne besede: Poškodba SKV, živčno-mišične spremembe po poškodbi SKV, senzomotorične spremembe po poškodbi SKV, nevroplastičnost po poškodbi SKV, motorično učenje po poškodbi SKV, živčno-mišični trening in rehabilitacija po poškodbi SKV
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (586,61 KB)

2.
VPLIV ELEKTROFIZIOLOŠKIH IN FIZIOTERAPEVTSKIH METOD NA IZBOLJŠANJE MOTORIČNIH FUNKCIJ PRI BOLNIKIH PO MOŽGANSKI KAPI
Ana Keršmanec, 2022, diplomsko delo

Opis: Možganska kap (MK) je med odraslimi po svetu pogost pojav. Zaradi staranja prebivalstva po vsem svetu se pričakuje, da bo incidenca MK še naraščala. Pri sumu na MK je najpomembnejše prepoznavanje simptomov ter zagotavljanje ustrezne medicinske in zdravniške pomoči. Ob prihodu v bolnišnico lahko začnemo z rehabilitacijo, ko je bolnik izven življenjske ogroženosti. Sodobni rehabilitacijski timi stremijo k metodam, ki po akutnem dogodku znanstveno dokazano spodbudijo nevroplastičnost ter na ta način vodijo v boljšo in/ali hitrejšo rehabilitacijo. Pri rehabilitaciji se poslužujemo tako elektrofizioloških kot nekoliko bolj raziskanih fizioterapevtskih metod. Tako elektrofiziološke kot fizioterapevtske metode se izkažejo za učinkovite. Pomemben vidik pri zagotavljanju kakovostne obravnave bolnika se zdi primerna izbira metode ali kombinacije različnih metod. Na potek rehabilitacije vpliva mnogo dejavnikov, ki so za vsakega posameznika različni. Potrebno je sodelovanje rehabilitacijskega tima, pri čemer se združujejo znanja stroke, kar vodi v individualno prilagojeno izbiro metod rehabilitacije. Z nadaljnjimi znanstvenimi dognanji bi lahko za posameznika določili optimalne smremenljivke določene elektrofiziološke metode ali pa na primer optimizirali število ponovitev določene vaje za moč. V prihodnosti je zato število raziskav in število vključenih preiskovancev ključno za čim boljše spoznavanje dejavnikov, ki bi lahko vplivali na potek rehabilitacije.
Ključne besede: možganska kap, nevroplastičnost, elektrofiziološke metode, fizioterapevtske metode, (nevro)rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 03.02.2022; Ogledov: 1026; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (576,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh