71. |
72. Disciplinska in odškodninska odgovornost delavca v Sloveniji : magistrsko deloBranko Sparavec, 2012, magistrsko delo Ključne besede: delavec, delodajalec, odškodninska odgovornost delavca, odškodninska odgovornost delodajalca, odškodnina, povrnitev škode, malomarnost, krivda
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 2795; Prenosov: 167
 Celotno besedilo (775,59 KB) |
73. |
74. Hude kršitve humanitarnega prava na območju bivše Jugoslavije : magistrska nalogaMateja Lešnik, 2010, magistrsko delo Ključne besede: humanitarno pravo, zgodovinski razvoj, Mednarodno kazensko sodišče, mednarodna odgovornost, genocid, Ruanda, BIH, Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 2761; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (607,00 KB) |
75. Kršenje človekovih pravic in vloga pravosodja : magistrsko deloIztok Urbančič, 2017, magistrsko delo Opis: V nalogi so obravnavane poglavitne človekove pravice in temeljne svoboščine, njihov razvoj in dokumenti, ki jih opredeljujejo, ter vrednote, ki jih ščitijo. Človekove pravice so polno uveljavitev dosegle šele z vnosom v ustave. Na obseg uveljavljenih pravic in njihovo uresničevanje odločilno vpliva družbena ureditev (demokratična ali nedemokratična). V polpretekli zgodovini so se s pojavom nacizma in fašizma drastično kršile človekove pravice, kar velja tudi za bivšo skupno državo (obdobje od leta 1945 do 1990). Stvar institucij pravosodja je varstvo človekovih pravic. Na mednarodni ravni konvencijsko urejanje človekovih pravic zagotavljajo OZN in druge organizacije, na regionalni ravni je v okviru Sveta Evrope pomembna Evropska konvencija o človekovih pravicah, za samo varstvo pa je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot tranzicijska država nismo imuni na določene pomanjkljivosti sistema. Očitke, ki letijo na sodstvo, je mogoče demantirati z zadnje čase ugodno statistiko o storilnosti in zakonodajo, ki ureja odgovornost sodnika in predpisuje ukrepe zaradi sodnikove kršitve zakonodaje. V številnih zadevah je bila Slovenija obsojena zaradi množičnih kršitev človekovih pravic, v zadevah izbrisanih, varčevalcev Ljubljanske banke in zaradi prenatrpanosti slovenskih zaporov. ESČP v sodbah opozarja, da so kršitve pravic sistemske narave. Precejšnjo medijsko pozornost so povzročili tajkunski procesi, kot sta primera Istrabenz in Merkur. Pravi val ogorčenja javnosti je izzvala odločitev Vrhovnega sodišča RS, da se zaradi kršenja kazenske zakonodaje v zadevi varstva zakonitosti razveljavi obsodilne sodbe. Celo izven meja je kot ena največjih političnih afer pri nas odmevala zadeva Patria, sodba zoper Janeza Janšo in druge. Ustavno sodišče RS je v tej zadevi pravnomočne obsodilne sodbe rednih sodišč zaradi kršitve človekovih pravic razveljavilo.
Ključne besede: sodišče, odgovornost sodnika, izbrisani, zadeva Patria, primer Istrabenz
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 4113; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,05 MB) |
76. |
77. |
78. Odškodninska odgovornost zdravnika zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti : diplomsko deloAlesia Koletič, 2016, diplomsko delo Opis: Moderno odškodninsko pravo se ukvarja predvsem s tem, kdaj in kako naj oškodovanec dobi povrnjeno že povzročeno škodo oziroma kako naj se izogne škodi, ki mu grozi. To je predvsem odraz miselnosti, da škode ni dolžan nositi tisti, ki jo je utrpel, ampak naj mu pravo pomaga škodo odpraviti ali ublažiti. Osrednji subjekt odškodninskega prava je oškodovanec in ne povzročitelj škode. Odškodninska odgovornost predstavlja tisto vrsto obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt zavezan drugemu povrniti povzročeno škodo, slednji pa je upravičen od prvega to povračilo zahtevati. Splošne predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti, ki morajo biti izpolnjene so protipravnost, vzročna zveza ter škoda. Pojasnilna dolžnost zdravnika je zdravnikova dolžnost, da pacientu pojasni njegovo diagnozo, terapijo in način ter prognozo zdravljenja in posledice opustitve zdravljenja. Pacientu je s pravilno izpolnitvijo te zdravnikove dolžnosti zagotovljena ustavna pravica do samoodločbe in možnost, da na podlagi dejstev oblikuje svojo svobodno voljo. Vsebino, obseg, obličnost in trenutek pojasnila predpisuje zakon, vendar pa je pomembno, da zdravnik pojasnilo prilagodi vsakemu pacientu posebej. Zakonsko urejeni so tudi primeri, v katerih pojasnilo ni potrebno. Odškodninsko odgovornost zdravnika je mogoče uveljavljati na dveh temeljih, in sicer, kot poslovno (pogodbeno) ter neposlovno odškodninsko odgovornost (civilni delikt). Meja med poslovno in neposlovno odškodninsko odgovornostjo je tanka in kot kaže iz primerov sodne prakse se glede tega vprašanja opredeli sodišče.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, pojasnilna dolžnost, zdravnik, pacient
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 5259; Prenosov: 326
Celotno besedilo (816,09 KB) |
79. Odškodninska odgovornost policista za škodo, nastalo pri izvajanju policijskih pooblastil : magistrsko deloMatic Jadrič, 2016, magistrsko delo Ključne besede: delovno razmerje, javni uslužbenec, policijska pooblastila, odškodninska odgovornost države, subjektivna odškodninska odgovornost, škoda, policist, policija
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 3097; Prenosov: 247
Celotno besedilo (1,19 MB) |
80. Podjemna pogodba s poudarkom na podjemnikovi odgovornosti za napake : magistrsko deloAlja Koračin, 2017, magistrsko delo Opis: Podjemna pogodba je zelo praktična pogodba, saj se uporablja za izdelavo in popravilo stvari, za telesno in umsko delo, vendar je med ljudstvom premalo poznana. Za raziskovanje te pogodbe sem se odločila, zato ker želim pripomoči k prepoznavnosti le-te. Ta pogodba bi bila lahko zanimiva za brezposelne, ki si želijo kaj zaslužiti ali za upokojence, ki so še dovolj aktivni, Drugače pa se lahko vsak podjetnik ali celo fizična oseba pri svojem delu sreča s podjemno pogodbo, kjer nastopa v vlogi podjemnika ali naročnika posla. Uporaba podjemne pogodbe je v porastu, zato je prav, da sta stranki seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi. V svojem delu sem se osredotočila predvsem na seznanitev naročnika posla z napakami, s katerimi se lahko sreča, in s sankcijami za odpravo teh napak.Le-to sem dosegla s preučevanjem zakonodajnih in drugih literaturnih virov ter z analizo le-teh. Med preučevanjem podjemne pogodbe sem prišla do zaključka, da mora biti pri svojem delu pazljivejši podjemnik, saj ima po mojem mnenju večjo odgovornost pri tem poslu. Iz tega razloga ima naročnik interes, da sklene to pogodbo in ne katere druge. Z njo ima večjo verjetnost, da bo lahko uveljavil napake in sankcije ter tako dobiti stvar s pogodbeno dogovorjenimi lastnostmi.
Ključne besede: podjemne pogodbe, sankcije, odgovornost, podjemniki, naročniki
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2018; Ogledov: 3558; Prenosov: 245
Celotno besedilo (582,75 KB) |
