Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Zlomi stegnenice predstavljajo velik delež hospitalizacij med vsemi primeri travmatskih zlomov. Velika večina teh bolnikov je starejših od 50 let, večja je pogostnost v ženski po-pulaciji. Zlomi stegnenice so razvrščeni glede na mesto zloma. Pri sprejemu pacienta z zlomljenim kolkom v bolnišnici gre za nenačrtovan dogodek, ki predstavlja za pacienta hud telesni in duševni stres, kar se odraža v njegovem reagiranju na okolje. Metode: Uporabljena je znanstvena metoda pregleda literature kvalitativnega značaja. Za iskanje tuje literature so uporabljene podatkovne baze PubMed, CINAHL, spletni brskalnik Google (Google scho-lar), ter baze podatkov slovenskih knjižnic COBISS. Pridobljeno literaturo in članke smo iskali z dolo-čenimi kriteriji, ki so vključevali angleški in slovenski jezik, časovno omejitev objavljene in dostopne literature na obdobje desetih let in sicer od leta 2010 do leta 2023. Iskana literatura vključuje znan-stvene in strokovne članke objavljene v znanstvenih revijah, zbornikih in drugih publikacijah. V izbor literature smo vključili recenzirane članke, pri katerih je mogoč dostop do polnega obsega besedila. Rezultati: Namen teoretičnega dela je predstavitev anatomije kolčnega sklepa, vrste zlomov stegne-nice, dejavnikov tveganja, ciljev zdravljenja, posebnosti zdravstvene nege pacienta, aktivnosti zdrav-stvene nege pri opazovanju pooperativnih zapletov ter zdravstvena nega bolnika po operaciji stegne-nice. Namen raziskovalnega dela je s pomočjo pregleda literature, objavljene med leti 2010 in 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta ob zlomu stegnenice, pri čemer je analizirana zdravstvena nega pred, med in po operativnem posegu. Ugotovljeno je, da ima medicin-ska sestra pomembno vlogo v vseh fazah, od sprejema pacienta z zlomom stegnenice do končnega odpusta iz bolnišnice ter nadaljnje rehabilitacije. Razprava: Medicinska sestra je ob sprejemu pacienta soočena s številnimi izzivi. Medicinska sestra se z njimi sooča ves čas bivanja pacienta v bolnišnici. Ustrezna medicinska nega in pravilna rehabilita-cija, včasih tudi kompleksno rehabilitacijsko zdravljenje pomaga izboljšati funkcionalno stanje in hitre-je doseči stanje, ki omogoča približno enako kvaliteto življenja, kot jo je imel poškodovanec pred poškodbo. Uporaba kliničnih poti, katerih izdelava temelji na sprejetih smernicah zdravljenja, nam omogoča izvajanje vseh potrebnih aktivnosti za poškodovanca z zlomom kolka med hospitalizacijo, pa tudi kasneje, po odpustu v drugo ustanovo ali domov. Veliko odprtih vprašanj ostaja glede ustreznega zdravljenja zlomov stegnenice. Potrebe po nadaljnjih raziskavah in pristopu, ki temelji na dokazih, niko-li ne moremo preveč poudariti v prizadevanju, da bi nadgradili svoje znanje o tej temi in posledično izboljšali klinične rezultate.
Ključne besede: stegnenica, poškodba stegnenice, zdravljenje poškodbe stegnenice, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Preobremenitvene poškodbe so sestavni del vrhunskega športa in nastanejo kot posledica pretreniranosti športnika. Za uspešno fizioterapevtsko obravnavo moramo sprva razumeti sam mehanizem nastanka poškodbe ter pravilno zbrati, oceniti simptome in klinične znake. V zaključnem delu smo na podlagi sistematičnega pregleda opisali in zbrali podatke o preobremenitvenih poškodbah, dejavnikih tveganja in vidikih fizioterapevtske obravnave. Ugotovljena je bila največja učinkovitost športno specifičnih preventivnih kinezioterapevtskih programov, ki zmanjšujejo možnosti za nastanek preobremenitvenih poškodb. Pregled literature je pokazal, da lahko poznavanje dejavnikov tveganja vpliva na zmanjšanje preobremenitvenih poškodb, saj lahko dejavnike odpravimo. Dejavniki tveganja tako pomembno vplivajo na športnikovo psihofizično pripravljenost. Ugotovili smo, da športniki, ki se uspešno soočajo s psihološkim pritiskom, dosegajo boljše rezultate. Pri oblikovanje smernic o najuspešnejši fizioterapevtski obravnavi priporočamo nadaljnje in obsežnejše raziskave, ki bodo zajemale posamezne športe. Prav tako priporočamo posebej raziskati individualne in posamezne športe. Menimo, da bi bilo ključnega pomena več pozornosti posvetiti izključnoraziskovanju vrhunskega športa, saj je to področje glede na pomembno vlogo vrhunskih športnikov premalo raziskano.Športni spekter zajema veliko populacijo ljudi, tako mladih kot odraslih športnikov, splošnih napotkov pa je malo. Prav tako se je vsakemu športu potrebno posvetiti posamezno in tako opredeliti ustrezne rešitve, kar pa predstavlja kar veliko težavnost saj gre za manjšo populacijo ljudi kot so izključno vrhunski športniki. S pomočjo poglobljenih raziskav jim lahko olajšamo delo in pridobimo več osnovnih smernic za ustreznejšo in uspešnejšo obravnavo.
Ključne besede: Preobremenitvene poškodbe, fizioterapevtska obravnava, vrhunski športniki, preobremenitveni sindrom, športne poškodbe, dejavniki tveganja
Objavljeno v ReVIS: 25.07.2023; Ogledov: 612; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Fizioterapevtska podpora v profesionalnih rokometnih timih je že nekaj časa stalna praksa. Pojavnost poškodb pri amaterskih športnikih je visoka, še pogosteje pa pride do poškodb pri profesionalnih športih, bodisi individualnih ali skupinskih. Rokomet je visoko intenziven šport, kjer so igralci neprestano v gibanju, kompleksni elementi rokometne igre kot so hitre spremembe gibanj, nenadna zaustavljanja, skoki ter najrazličnejši doskoki in gibanja v preži pa predstavljajo visoko tveganje za pojav poškodb. Glede na mehanizem poškodovanja ločimo akutne poškodbe in pa poškodbe, ki so posledica preobremenitve. Cilj raziskave je bil ugotoviti in analizirati najpogostejše poškodbe, ki se pojavljajo pri profesionalnih igralcih rokometa. Po analizi naše raziskave in pregledu znanstvenih člankov smo ugotovili, da so najpogostejše poškodbe v rokometu zvin skočnega sklepa, poškodba sprednjih kolenskih vezi (ACL), poškodbe dlani in prstov. To so akutne poškodbe, ki so največkrat posledica stika z drugim igralcem ali predmetom (npr. rokometna žoga). Najpogostejše poškodbe, ki pa so posledica obremenitve pa so poškodbe ramenskega obroča, ki pa so največkrat posledica nenehnih elementov meta žoge. Preučili in opredelili smo tudi najustreznejše postopke diagnosticiranja rokometnih poškodb, ter ugotovili, da je najustreznejša celostna diagnostika. Najpomembnejši je natančen fizioterapevtski pregled, ki vključuje vse splošne in specifične procese diagnosticiranja, pri katerem pa so lahko fizioterapevtu v pomoč tudi drugi za to usposobljeni zdravstveni delavci. Poleg tega, je pomembna tudi slikovna radiološka diagnostika, ki je fizioterapevtu v pomoč pri pravilnem diagnosticiranju. Največkrat uporabljene metode radiološkega diagnosticiranja so magnetna resonanca ter rentgensko slikanje. Rezultati naše raziskave so pomembni tako za športnike, kot tudi za vse zdravstvene delavce v športu in trenerje. Z ugotovitvami lahko pozitivno vplivamo na fizioterapevtsko prakso v športu.
Ključne besede: Rokomet, rokometne poškodbe, rehabilitacija poškodb, sprednja križna vez, zvin gležnja.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2023; Ogledov: 787; Prenosov: 75
Celotno besedilo (910,15 KB)

Opis: Uvod in namen: Alpski smučarji tekmovalci so zaradi visokih hitrosti in velikih sil na progi izpostavljeni mnogim poškodbam. Namen diplomskega dela je bil pregledati literaturo na temo poškodb in preventive pri tekmovalnem alpskem smučanju in podati priporočila za preventivne ukrepe pred poškodbami. Metode: Uporabili smo pregled znanstvene literature po metodi PRISMA. Raziskave smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Web of Science in COBISS. Rezultati: V končni sistematični pregled je bilo vključenih 10 raziskav. Med preventivnimi ukrepi so prevladovala priporočila glede smučarske opreme, ozaveščenosti o varnosti na progi in priprave proge. Pomanjkljivi so bili podatki o preventivnih programih na področju telesne priprave smučarjev in kinezioterapije. Uporabnost: Rezultati naše raziskave izpostavijo slabo raziskano problematiko in lahko spodbudijo nadaljnje raziskovanje na področju telesne priprave in kinezioterapije alpskega smučarja tekmovalca kot preventive pred poškodbami; hkrati pa povzemajo dokazana dejstva na ostalih področjih preventive pri alpskih smučarjih. Omejitve: Glavna omejitev diplomske naloge je vključitev le javno objavljenih raziskav z brezplačnim dostopom do celotnega besedila in pa širok kriterij vključitve raziskav zaradi pomanjkanja strokovne literature na to tematiko.
Ključne besede: alpsko smučanje, poškodbe alpskih smučarjev tekmovalcev, dejavniki tveganja, priporočila za preventivne ukrepe
Objavljeno v ReVIS: 07.01.2022; Ogledov: 1071; Prenosov: 126
Celotno besedilo (678,85 KB)

Opis: Uvod in namen: Med porodom lahko pride do poškodb presredka, posledica česar je lahko pojav urinske ali fekalne inkontinence. Namen diplomske naloge je s pregledom strokovne literature preučiti vzrok, preventivo in zdravljenje obporodnih poškodb presredka. Metode: S pomočjo deskriptivne metode dela smo s pregledom domače in tuje literature preverjali delovne hipoteze. Pri tem smo uporabljali spletne baze PubMed, Google Scholar, Cobiss in spletne strani povezane s poškodbami presredka. Rezultati: Raziskave kažejo, da masaža presredka in izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna v nosečnosti zmanjšata tveganje za nastanek hujših poškodb presredka, mediolateralna epiziotomija pa zmanjša tveganje za nastanek poškodb presredka 3. in 4. stopnje. Pri obravnavi urinske in fekalne inkontinence so najučinkovitejše vaje za krepitev mišic medeničnega dna. Uporabnost: Predstavitev različnih načinov izvajanja fizioterapije v pred- in poporodnem obdobju s ciljem zmanjšati nastanek poškodb presredka oziroma obvladovati možne posledice tovrstnih poškodb. Omejitve: Omejitveni dejavniki med pisanjem diplomske naloge so starost raziskav, nedostopnost do polne vsebine člankov in raziskav ter plačljivi članki.
Ključne besede: poškodbe presredka, urinska in fekalna inkontinenca, masaža presredka, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, epiziotomija
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2021; Ogledov: 1154; Prenosov: 287
Celotno besedilo (940,53 KB)