Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlika med uspešnimi in neuspešnimi poslovnimi pogajanji
David Doles, 2022, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je razlika med uspešnimi in neuspešnimi poslovnimi pogajanji. Dobre pogajalske veščine so ključna sestavina poslovanja za zaposlene, še posebej pa za tiste na vodilnih položajih v podjetjih. V diplomskem delu predstavimo pogajanja na splošno in različne dejavnike, ki lahko vplivajo na uspešnost pri pogajanjih. Analiziramo vpliv različnih dejavnikov tudi v praksi s pomočjo spletne ankete. Ugotovimo, da imajo starost in izkušnje največji pozitiven vpliv na uspešnost pri pogajanjih, opazimo pa tudi nekaj razlik zaradi uporabe različnih pogajalskih strategij in taktik ter zaradi njihove bolj ali manj pogoste uporabe.
Ključne besede: pogajanja, poslovanje, dejavniki, uspešnost, strategije, taktike, analiza
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2022; Ogledov: 515; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
Bližnji vzhod – zgodovinski, vojaški, pravni in mirovni vidik konflikta : diplomsko delo
Peter Kočar, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika Bližnjega vzhoda, ki je že vrsto let krizno žarišče svetovne politike. Za boljše razumevanje problematike v bližnji preteklosti in tudi danes je na začetku diplomskega dela obširneje predstavljena zgodovina tega območja. Pri tem se osredotočamo predvsem na zgodovino judovskega ljudstva in dogajanje v zgodovinski Palestini oziroma današnjem Izraelu. V nadaljevanju po podanem zgodovinskem pregledu sledi opis prizadevanja in postopka, ki je na koncu pripeljal do ustanovitve države Izrael leta 1948. Predstavljeni so najpomembnejši vojaški spopadi, ki so sledili ustanovitvi države, prav tako tudi nekatere najvažnejše protiteroristične operacije. Vključeni so zemljevidi osvojitev in razdelitev ozemlja zgodovinske Palestine. Opisan je potek mirovnih prizadevanj, ki so sledila vsakemu spopadu, in mirovna pogajanja, usmerjena v sklenitev trajnega miru. Zaradi omejitve obsega diplomskega dela bo zgolj okrnjeno podan tudi pogled na nekatera pravna vprašanja, ki se porajajo od ustanovitve in v zvezi z ustanovitvijo Izraela. Na koncu sta predstavljena analiza podanih hipotez in pogled v prihodnost.
Ključne besede: Bližnji vzhod, zgodovina, vojna, Judje, mirovna pogajanja
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2022; Ogledov: 755; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1016,49 KB)

3.
4.
5.
Londonski sporazum 1915 : pomen in posledice
Naja Bogataj, 2022, magistrsko delo

Opis: Prva svetovna vojna, poimenovana tudi kot velika vojna, je eden od najpomembnejših zgodovinskih dogodkov sveta. Potekala je na evropskih tleh, vključile pa so se tudi druge države sveta. Takrat je v Evropi vladalo pet velesil, in sicer Velika Britanija, Francija in Rusija, ki so bile članice antantnih sil, ter Avstro-Ogrska in Nemčija, ki sta bili z Italijo, ki se je sama sicer imela za velesilo, povezani v centralnih silah. Velesile so se borile za ozemlje, za širitev svojega imperija tako na evropskih tleh kot na drugih celinah, v kolonijah. Italija, ki je imela kompleks manjvrednosti, je imela od nekdaj samo en cilj, to je razširiti svoje ozemlje in postati nepremagljiv imperij. Ker ji to ni uspelo na način kot ostalim velesilam, torej z vojaškimi napadi in okupacijo, je v začetku svetovne vojne posegla po drugačnem načrtu. Razglasila je nevtralnost, kar je pomenilo, da se v vojni ne bo borila za nikogar in je svojo vojaško moč tako rekoč ponudila tistim silam, ki ji bodo v zameno za pomoč v vojni ponudile več. Antantne sile so to izkoristile in Italiji ponudile večji del njenih ozemeljskih zahtev. Po tajnih pogajanjih so dogovor sklenile s podpisom Londonskega sporazuma aprila leta 1915. Podpis sporazuma je močno vplival na razvoj prve svetovne vojne, ena od posledic podpisa je bil vstop Italije v prvo svetovno vojno, ki je vojno napovedala svoji nekdanji zaveznici v centralnih silah, tj. Avstro-Ogrski. S podpisom sporazuma je bilo oškodovanih mnogo narodov; narodov, katerih ozemlje je bilo brez njihovega vedenja obljubljeno Italiji. Med njimi smo tudi mi, Slovenci, saj je veliko našega etničnega ozemlja ostalo onkraj meja, skupaj z našimi, tam živečimi rojaki.
Ključne besede: prva svetovna vojna, velesile, pogajanja, tajni sporazum, Londonski sporazum
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2022; Ogledov: 1072; Prenosov: 0

6.
7.
Gradniki modela pogajanj med kupcem in različnimi tipi dobaviteljev : magistrska naloga
Božidar Lenarčič, 2015, magistrsko delo

Ključne besede: pogajanja, kupec, dobavitelj, pogajalske izkušnje, BATNA
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 909; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (848,21 KB)

8.
Pogajanja v odnosu do ostalih sredstev mirnega reševanja sporov : diplomsko delo
Nina Podobnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino so nerazrešena sporna vprašanja vedno vodila v konflikte. Do sporov in vojn v mednarodnem okolju prihaja še danes, kar negativno vpliva na mednarodno skupnost, zato je ključnega pomena, da se zagotovita varnost in mir, ki sta osnovni človekovi potrebi. Z razvojem mednarodnega prava se je pojavila težnja, naj se spori rešujejo miroljubno, ta težnja je prerasla v dolžnost, kar je vodilo do načela nedopustne uporabe sile ali groženj. V obvarovanju bodočih rodov pred vojnami in zagotavljanju prijateljskih odnosov med državami je bila leta 1945 ustanovljena Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, ki v 33. členu določa, naj se spori razrešujejo z uporabo diplomatskih sredstev, med katera sodijo pogajanja, posredovanje, preiskava in sprava, ali pravnih sredstev arbitraže ter Meddržavnega sodišča. Reševanje ali preprečevanje sporov lahko poteka z uporabo posameznega sredstva, možna pa je tudi njihova kombinacija. Da bi obveza reševanja sporov z naštetimi sredstvi živela tudi v praksi, je dolžnost držav, da se sporazumno dogovorijo o tem, katero sredstvo bodo uporabile. Naloga obravnava pogajanja, ki so primarna in najpogosteje uporabljena dejavnost diplomacije, so široko uporabljeno sredstvo in sestavni del vseh drugih načinov reševanja sporov. Predstavljajo pa tudi izhodišče ali celo pogoj za uporabo drugih sredstev mirnega reševanja sporov. Namen naloge je podrobneje predstaviti pogajanja, saj se vlogi in pomenu pogajanj v zunanji politiki majhnih držav, kot je Slovenija, še vedno posveča premalo pozornosti
Ključne besede: mednarodni spor, mirno reševanje sporov, pogajanja, arbitraža, arbitražni sporazum
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1478; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
Analiza vplivov na pogajanja med kupcem in dobaviteljem : diplomska naloga
Božidar Lenarčič, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Naloga temelji na raziskavi bistvenih vplivov na pogajanja med kupcem in dobaviteljem ter analizi ugotovljenih vplivov in dejavnikov, ki vplivajo na potek in izid pogajanj. Raziskava in analiza dejavnikov, ki vplivajo na potek in izid pogajanj s strani kupca in dobavitelja. Namen: Ugotoviti dejstva, ki vplivajo na potek in izid pogajanj med kupcem in dobaviteljem. Ker so pogajanja s strani kupca in dobavitelja premalo raziskana, smo se odločili, da podrobno raziščemo to področje nabavne funkcije. Pomembno je, da organizacija z a svojo uspešnost v interakciji pogajanj pridobi zadovoljiv izid in hkrati ohrani partnerski odnos med kupcem in dobaviteljem. Metoda: V teoretičnem delu smo uporabili obstoje č o literaturo, predvsem recenzirane članke, ki so dostopni v spletni knjižnici (ProQuest in EBS CO), in knjige v splošni uporabi, ki so na voljo v knjižnici. S pomočjo kvalitativne metode smo intervjuvali tri kupce (nabavne komercialiste, zaposlene v določeni organizaciji) in tri dobavitelje (zaposlene v isti organizaciji). Pri vseh intervjujih smo uporabili isti vprašalnik. Anketni vprašalnik smo posredovali tudi petindvajsetim kupcem (nabavnim komercialistom v določeni organizaciji in petindvajsetim dobaviteljem v isti organizaciji). Rezultati: V prvem, kvalitativnem delu raziskovalne naloge, smo na podlagi pridobljenega anketnega vprašalnika ugotovili dejavnike, ki vplivajo na potek in izid pogajanj: izkušnje, priprave na pogajanja, pogajalska moč , cena, trajanje pogajanj, izid, zadovoljstvo, odnos in vpliv. V drugem, kvantitativnem delu naloge, smo analizirali dejavnike, ki vplivajo na potek in izid pogajanj med kupcem in dobaviteljem. Rezultati smo pridobili s statisti č nem programom R. Podatke smo prikazali s statističnim orodjem za obdelavo podatkov t-test in HI-kvadrat ( 2 ), dodali smo prikaz rezultatov z Yatesovo korekcijo in s Fisher-jevim eksaktnim testom. Organizacija: Vodstvo organizacije in njeni dobavitelji lahko uporabijo rezultate diplomske naloge kot priporočilo za doseganje uspešnega izida pri pogajanjih med kupcem in dobaviteljem, nenazadnje tudi za ohranjanje ali izboljševanje odnosov med njimi. Družba: Z raziskavo želimo opomniti družbo, da je pogajanj e med kupcem in dobaviteljem interaktiven proces med zainteresiranima stranema, ki želita pridobiti ugoden izid. Celotna družba, predvsem pa tiste, ki delujejo z dobavitelj i, lahko tako veliko pridobijo pri medsebojnem razumevanju, reševanju pogajalskih konfliktov in doseganju pogajalskega cilja. Originalnost: Naloga je idejno izvirna zaradi uravnoteženega pri dobivanja podatkov s strani kupcev in dobaviteljev. V prvem, kvalitativnem delu naloge smo intervjuvali tri dobavitelje in tri kupce. V drugem, kvantitativnem delu naloge smo ohranili uravnoteženost z anketiranjem petindvajsetih kupcev in petindvajsetih dobavitelje v. V pregledu obstoje č ih zapisov in virov nismo zasledili podobne raziskave, ki bi bila izdelana v organizaciji med kupcem in dobaviteljem . Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na eno organizacijo in njene dobavitelje.
Ključne besede: kupci, dobavitelji, pogajanja, zadovoljstvo, pogajalske izkušnje, pogajalska moč, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2021; Ogledov: 1451; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (551,89 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 2.76 sek.
Na vrh