21. Dedovanje posebnega premoženja zakoncev : diplomsko deloAleš Kök, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava dedovanje posebnega premoženja zakoncev. To področje urejata družinsko pravo in dedno pravo; pravico do dedovanja (in zasebne lastnine) pa omenja tudi Ustava RS. Slovenski pravni red izenačuje pravni položaj zakoncev z zunajzakonskimi partnerji in istospolnimi partnerji iz sklenjene in nesklenjene partnerske zveze. S primerjalno metodo raziskovanja je avtor ugotovil, da nekateri pravni redi njihov pravni položaj urejajo tudi drugače. Premoženje zakoncev se po DZ deli na skupno in posebno premoženje (zakoniti premoženjski režim), razen če zakonca svoja premoženjska razmerja uredita drugače z ženitno pogodbo (pogodbeni premoženjski režim), ki jo je uveljavil ravno DZ leta 2017. V primerjalnem pravu poznamo več različnih premoženjskih režimov. Dedni delež zakonca je najprej odvisen od tega, ali je zapustnik napisal oporoko ali ne. Zatem pa tudi od tega, ali deduje v prvem ali drugem dednem redu in koliko potomcev ali prednikov je zapustil zapustnik. V prvem dednem redu deduje poleg zapustnikovih potomcev po enakih delih, v drugem dednem redu pa poleg zapustnikovih prednikov polovico zapuščine. Zakonec nima dedne pravice, če pride še pred zapustnikovo smrtjo do trajnega prenehanja življenjske skupnosti. Sodna praksa si ni enotna glede vprašanja, ali ima v takšnem primeru dedno pravico morebitni zapustnikov zunajzakonski partner, čeprav ZD določa, da se takšno razmerje ne šteje kot zunajzakonska skupnost, saj je odsotnost sklenjene zakonske zveze eden od pogojev za veljavnost zunajzakonske skupnostiThis thesis deals with the inheritance of the spouses' separate property. These matters concern family law and law of succession. The inheritance rights (as well as the right to private property) are also mentioned in the Constitution of the Republic of Slovenia. The Slovenian legal order equates the legal position of spouses with the legal position of non-marital partners and same-sex partners in registered and non-registered civil partnerships. Using the method of comparison, it was found that some legal orders manage their legal position differently. According to the family code, the spouses' property is divided into community property and separate property (legal matrimonial property regime), unless the spouses had managed their property relations differently by signing a marriage contract (contractual matrimonial property regime), which was enacted by the family law in 2017. Comparative law deals with several different property regimes. Firstly, the portion of the estate that the surviving spouse inherits depends on whether the deceased had written the will or not. It also depends on whether the surviving spouse inherits the property by the first or the second order of inheritance, as well as on how many descendants or ancestors the deceased had. The first order constitutes that the decedent's children and the spouse inherit in equal shares, and the second order of inheritance constitutes that the spouse inherits a half of the estate, while the decedent's ancestors inherit the other half. The surviving spouse does not have the right to inherit if legal separation had taken place prior to the decedent's death. In this instance, the case law is not consistent on the question of whether a potential decedent's non-marital partner has the right to inherit or not, even though family law stipulates that this kind of relationship is not considered a consensual union, as not being married is one of the conditions for the validity of a consensual union
Ključne besede: zakonska zveza, premoženje, dedovanje, oporoka, ženitna pogodba
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2021; Ogledov: 1666; Prenosov: 148
 Celotno besedilo (594,90 KB) |
22. Pravna ureditev prestopov nogometnih igralcev : diplomsko deloNik Šabec, 2020, ni določena Opis: Prestopi nogometnih igralcev se dogajajo med prestopnima rokoma, in sicer dvakrat na leto. Pravila, ki urejajo statuse igralcev, načine prestopov in druge povezane dejavnosti s prestopi, na mednarodni ravni določa FIFA, znotraj posameznih držav pa v skladu z njihovimi pravili še nacionalne nogometne zveze. V diplomskem delu so najprej na kratko predstavljeni zgodovina nastanka prestopov ter dve najpomembnejši odločitvi Sodišča EU, poleg tega so splošno predstavljene tudi bistvene značilnosti mednarodnih prestopov nogometnih igralcev. Bolj podrobno pa je prikazano, kako je s prestopi nogometnih igralcev v Republiki Sloveniji in kako je z drugimi instituti, ki pridejo v poštev pri prestopih nogometnih igralcev, kot so npr. posoja igralca, sklenitev pogodbe o profesionalnem igranju nogometa, zastopanje igralca ipd. Opisana so še pravila, ki imajo posreden vpliv na prestope igralcev, predvsem pravila UEFE glede financ in vzgoje mladih nogometašev. V zadnjem poglavju naloge je opisano, katere institucije in na podlagi česa so pristojne za reševanje sporov, ki lahko nastanejo med potekom prestopa. Končni cilj diplomskega dela je narediti opisno kompilacijo bistvenih pravnih pravil iz pravnih aktov, ki urejajo področje prestopov nogometnih igralcev, prav tako pa tudi predstaviti, katere pravne predpostavke in obveznosti mora določen klub izpolniti, da lahko igralec, ki vanj prestopa iz drugega, začne igrati zanj.
Ključne besede: igralec, pogodba o profesionalnem igranju nogometa, prestopni rok, nadomestilo za prestop, registracija, pravo in šport
Objavljeno v ReVIS: 22.06.2021; Ogledov: 1360; Prenosov: 117
Celotno besedilo (525,02 KB) |
23. Zagotavljanje procesnih pravic v kazenskem pravu Evropske unije : magistrsko deloTjaša Fajdiga, 2020, magistrsko delo Opis: Priznavanje temeljnih procesnih pravic osumljenih in obdolženih oseb v kazenskem postopku ter ureditev in zagotavljanje le-teh, ki sta obravnavana v magistrskem delu, nosijo izjemno težo pri oblikovanju poštenega ter učinkovitega sistema pravnega varstva posameznikov. Magistrsko delo s pomočjo analitične, komparativne, zgodovinske in induktivno-deduktivne metode raziskovanja poskuša odgovoriti na zastavljeno raziskovalno vprašanje, s katerim se sprašuje kako so na normativni ravni urejene temeljne procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb v kazenskem postopku ter kako te pravice EU zagotavlja v praksi? Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na razvoj kazenskega prava EU, na normativno ureditev ter glavne politike območja svobode, varnosti in pravice, nadaljuje pa s pregledom ureditve načela vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb ter skupnih minimalnih standardov EU. V nadaljevanju razčleni ureditev evropskega naloga za prijetje, v vsebinski navezi s tem pa se osredotoča na temeljne procesne pravice, ki jih je ob upoštevanju pravice posameznikov do obrambe treba zagotavljati, če želimo zasledovati cilj vzpostavitve kvalitetnega sistema pravnega varstva posameznikov. Magistrsko delo izpostavi tudi nekatere primere sodne prakse SEU, iz katerih izhaja dodatna obrazložitev pomembnosti zagotavljanja temeljnih procesnih pravic. Tako je na podlagi preučene normativne ureditve temeljnih procesnih pravic ter navezujoče se sodne prakse mogoče zaključiti, da EU spoštuje in v praksi dosledno izvaja temeljne procesne pravice ter si prizadeva za vzpostavitev učinkovitega sistema pravnega varstva posameznikov. Učinkovito zasleduje koncept vladavine prava in posameznike ščiti pred morebitno samovoljno oblastjo.
Ključne besede: kazensko pravo Evropske unije, Lizbonska pogodba, območje svobode, varnosti in pravice, načelo vzajemnega priznavanja, procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1561; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,46 MB) |
24. |
25. |
26. Reševanje sporov v kombinaciji z uporabo pravil, ki urejajo premoženjske odnose med zakoncema, in v razmerju do tretjih oseb : magistrsko deloToni Krušnik, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kombinacijo pravil, dolžnosti in premoženjskih razmerij, ki so značilna za življenje v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Osnovni vir, ki je podlaga za razumevanje pravic, dolžnosti in premoženja zakoncev in zunajzakonski partnerjev, je pred kratkim sprejeti Družinski zakonik. Magistrsko delo je preplet družinskega, dednega, nepremičninskega in zavarovalniškega prava. Osnova je družinsko pravo, kjer večji del pozornosti namenimo novemu institutu - Pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij oziroma ženitni pogodbi, ki omogoča zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, da se dogovorita o medsebojnem premoženjskem režimu za čas trajanja zakonske zveze in tudi za stanje, ki bo nastopilo ob morebitni razvezi zakonske zveze. Vsekakor pa ni mogoč dogovor, kaj se zgodi s premoženjem v primeru smrti enega od zakoncev. Takrat nastopi zakonodaja s področja dedovanja, kjer zakonec ali zunajzakonski partner lahko deduje na podlagi zakonitega dedovanja po drugem zakoncu le v prvem ali drugem dednem redu. Ravno za primere smrti med zakonci v zadnjem času prevladuje trend, da sklepajo življenjska zavarovanja in na takšen način zaščitijo družino za primere, da bi se kateremu od zakoncev zgodilo kaj nepričakovanega. Žal pa nekateri vse te ugodnosti, ki nam jih ponujajo zavarovalnice, izkoriščajo na način okoriščanja, kot je v zadnjem času v ospredju poskus zavarovalniške goljufije Odrezana roka.
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, zakonec, ženitna pogodba, premoženje med zakoncema
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2020; Ogledov: 1969; Prenosov: 166
Celotno besedilo (850,32 KB) |
27. |
28. Pravni institucionalni okvir za razvoj vojaških sil Evropske unije : diplomsko deloUrška Kolenc, 2012, diplomsko delo Ključne besede: NATO, Ustanovna listina OZN, kolektivna pogodba, mednarodni mir in varnost, Evropska unija, OVSE, sile za hitro posredovanje, Evropska varnostna in obrambna politika
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2019; Ogledov: 2448; Prenosov: 157
Celotno besedilo (933,00 KB) |
29. |
30. Potek sprejema Lizbonske pogodbe in njene novosti : diplomsko deloDavor Tomšič, 2010, diplomsko delo Ključne besede: Lizbonska pogodba, Pravo EU, Evropska Unija, Evropska skupnost, institucionalne spremembe, ratifikacija, primarna zakonodaja EU, visok predstavnik EU za zunanje zadeve, skupna zunanja in varnostna politika
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2019; Ogledov: 2376; Prenosov: 107
Celotno besedilo (715,61 KB) |
