Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: poslovni načrt, podjetje, storitev, dejavnost, biodanza
Objavljeno v ReVIS: 20.08.2021; Ogledov: 960; Prenosov: 43
Celotno besedilo (853,79 KB)

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na rast in razvoj podjetij v času pandemije Covid-19, ki predstavlja izziv za vsa podjetja in posameznike. V delu opisujemo življenjske cikle podjetja, metode rasti, metode in faze razvoja podjetja, različne oblike poslovanja podjetij, uporabo različnih informacijskih tehnologij, trenutne razmere in projekcije za naslednji dve leti. Naloga je nastala kot del raziskovalnega poročila na tržnem projektu Razvoj modela prenove poslovanja in izboljšanja poslovnih procesov, za podjetje, ki ga zaradi zagotovitve anonimnosti v tej nalogi poimenujemo HERO S.P. To je slovensko mikro podjetje, ki se ukvarja z izdelavo unikatnih in ekoloških ogrevalih teles na trdo biomaso. Ugotovili smo, da se podjetje trenutno nahaja v fazi upadanja rasti. Podjetje je na trgu aktivno že vse od leta 1994 in se je že večkrat znašlo v tej fazi ter se uspešno povrnilo v prejšnjo fazo zrele rasti. Razmere na trgu so sedaj drugačne, saj je pandemija Covid-19 nepredvidljiva. V delu smo ugotovili, da bo za obstoj podjetja pomembno, da se razvija in raste ter širi tudi svojo ponudbo. Podjetje bo svojo ponudbo razširilo najprej na domači, kasneje še na tuje trge, z dodajanjem storitve svetovanja in pomoči. Ciljna tuja trga bosta Italija in Avstrija, saj sta fizično blizu domačega trga. Za namene raziskave je uporabljen deskriptivni pristop, saj v samem delu opisujem strukturo sistem in njegovo delovanje.
Ključne besede: podjetja, poslovni modeli, rast, razvoj, življenjski cikli, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 943; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: V diplomskem delu sta podrobneje predstavljena vidika podjetništvo in institucionalno varstvo. V kontekstu podjetništva je podrobneje izpostavljen ključni poslovni dokument – poslovni načrt. Gre za opredelitev ključnih strukturnih elementov, ki omogočajo zaznavanje trţnih priloţnosti, vključevanje bistvenih deleţnikov, pripravljenost na tveganje ter končno izpeljavo dejavnosti na trgu. Za ta namen je bil oblikovan poslovni načrt za konstituiranje novega Doma starejših v občini Slovenska Bistrica, največji nemestni občini v Sloveniji, ki doma ne premore, in tako poslovno posega na področje institucionalnega varstva starejših. Varstvo starejših v Sloveniji je danes v sodobni druţbi 21. stoletja povsem zastarelo in neprimerno. Od »hotelske« obravnave do prilagajanja starostnika sistemu varstva, namesto obratno, je stanje, ki postaja ob trendih daljšanja ţivljenjske dobe starostnikov in pojava številnih bolezenskih stanj, kot so depresija, demenca, osteoporoza, srčno-ţilne bolezni, vse bolj problematično in neprimerno za drţavo, ki je ţe sedem let v EU. Rezultati raziskave, ki je bila opravljena na primeru občine Slovenska Bistrica, so pokazali dve ključni ugotovitvi. Prvič, urejenost institucionalnega področja v občini postaja vse pomembnejša, čemur so zlasti pritrjevali mladi do 30 let. Drugič, dom starejših je investicija, ki jo bo treba v občini izpeljati in realizirati v čim krajšem času oz. v naslednjih treh letih. Kot tretje pa celotno sliko dopolnjuje splošno znano dejstvo, katerega posledic se vsi ključni druţbeni akterji, ljudje, drţava in njene pooblaščene institucije in sistem, ki je posledica njihovega delovanja, še ne zavedajo prav dobro, in sicer krhanje solidarnostnih vezi med mlajšo in starejšo generacijo, daljšanje ţivljenjske dobe in pojav novih bolezni, kar bo v prihodnje zahtevalo drugačno politiko, vodenje in obravnavo starejših v institucionalnem okviru ter jasno definiranje vlog mlajših pri vzdrţevanju medgeneracijske solidarnosti.
Ključne besede: podjetništvo, institucionalno varstvo, starejši, dom starejših, poslovni načrt
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1134; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1022,32 KB)

Opis: V današnjem svetu ima podjetništvo pomemben vpliv na ekonomsko stabilnost in moč okolja. Tu sta v ospredju predvsem področji inovacij in ustvarjanja novih delovnih mest, pa tudi življenje v družbi, v kateri deluje. Vendar pri soočanju s konkurenco na trgu sama poslovna ideja ni dovolj. Dolgoročno uspešen posel je največkrat rezultat dobro načrtovanih faz delovanja podjetja, od zagonske faze do sprejemanja vsakdanjih odločitev. Prav v zagonski fazi pa je poslovni načrt tista prelomna točka, kjer se podjetnik odloči za preskok iz razmišljanja o poslu naproti realizaciji posla ter pripravi načrt, ki mu služi kot vodilo za uspešno ustanovitev podjetja in uresničitev kratkoročnih ter dolgoročnih ciljev. Diplomska naloga predstavlja poslovni načrt za ustanovitev novega podjetja, ki ponuja storitev virtualnega pomerjanja oblačil na spletu. Zajema teoretično predstavitev podjetništva, na katerem sloni empirični del, ki vsebuje poslovni načrt. V empiričnem delu je med drugim podrobneje predstavljeno podjetje in storitve, ki jih bo podjetje ponujalo, opravljena je analiza kupcev, opisani sta panoga in konkurenca, zasnovana sta načrt trženja in finančni načrt. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali je smiselno ustanoviti podjetje, ki bi se ukvarjalo s storitvijo virtualnega pomerjanja oblačil. Iz izvedenega poslovnega načrta je ugotovljeno, da je ustanovitev tega podjetja upravičena. V svetu opazujemo trend vse večjega nakupovanja oblačil na spletu ter zmanjševanja števila opravljenih nakupov v fizičnih trgovinah, vendar je bilo na podlagi izvedene ankete ugotovljeno, da kupci pri spletnem nakupovanju oblačil najbolj pogrešajo prav možnost pomerjanja. Pripravljen finančni načrt je pokazal, da ima podjetje kljub začetnemu poslovanju brez dobička potencial za uspešno poslovanje na dolgi rok.
Ključne besede: podjetništvo, poslovni načrt, virtualno pomerjanje oblačil, spletna prodaja, analiza trga, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,31 MB)

Opis: Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije predstavlja temelj razvoja skupnostne samooskrbe v Sloveniji. Skupnostna samooskrba omogoča aktivnim odjemalcem, občinam, energetskim podjetjem in drugim tržnim deležnikom, da se povezujejo in aktivno sodelujejo na trgu električne energije, ki je bil v preteklosti rezerviran za tradicionalne in centralizirane energetske sisteme. Na tej podlagi se odpirajo številne priložnosti za razvoj novih inovativnih poslovnih modelov, ki bodo poleg ekonomskih ciljev zasledovali tudi cilje trajnostnega razvoja. Za inoviranje poslovnega modela skupnostne energetske samooskrbe sem uporabil orodje Canvas – platno poslovnega modela, ki sta ga razvila priznana avtorja Osterwalder in Pigneur, za potrebe trajnostnega razvoja pa nadgradila nemška avtorja Tiemann in Fichter. Gre za mednarodno uveljavljeno orodje za inoviranje poslovnih modelov, ki na inovativen in sistematičen način prikaže logiko, kako organizacija kreira, izvaja in zajema vrednost. V procesu inoviranja sem opredelil ključne gradnike poslovnega modela in jih z vidika vseh treh ključnih partnerjev (aktivni odjemalec, občina in energetsko podjetje) povezal v smiselno, trajnostno naravnano in ekonomsko učinkovito celoto, ki bo snovalcem tovrstnih projektov pomagala do lažje in bolj učinkovite praktične implementacije.
Ključne besede: samooskrba, skupnostna samooskrba, električna energija, obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, inoviranje, poslovni model Canvas, denarni tok, neto sedanja vrednost, notranja stopnja donosa
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1730; Prenosov: 150
Celotno besedilo (3,81 MB)