Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Informacijska varnost je tematika, ki se je pričela nenadno razvijati. Zaščiti so pričeli namenjati pozornost tudi tisti, ki so do sedaj menili, da je zaupnost podatkov in informacij v njihovi organizaciji na visokem nivoju. K razvoju dejavnosti je mnogo pripomogla tudi javnost s svojim obveščanjem o nekaterih kibernetskih napadih na različna podjetja. Raziskovalna naloga je usmerjena na teoretični vidik zaščite podatkov, v empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedene raziskave, ki prikazujejo ravnanje uporabnikov z avtentikacijskimi podatki vsakdanje uporabe.
Ključne besede: informacijska varnost, geslo, uporabniki, podatki, identifikacijski podatki, analiza
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 3187; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava samooskrbo v Sloveniji in to, koliko prispevajo k samooskrbi kmetijska gospodarstva, vključena v Kmetijsko okoljske programe v letu 2013, s poudarkom na prispevku k samooskrbi v jugovzhodni slovenski regiji. V uvodnem delu je obravnavana problematika doseganja zadostne prehranske samooskrbe. Osrednji del obravnava problem, koliko domača proizvodnja zadovoljuje domačo porabo na ravni statističnih regij, saj so ocene pridelave pomanjkljive. Ugotovila sem, da je bila v letu 2010 Slovenija 51,3-odstotno samooskrbovana in da kmetijska gospodarstva KOP prispevajo k samooskrbi le 10,7 odstotka. K samooskrbi prispevajo kmetijska gospodarstva KOP v jugovzhodni slovenski regiji le 7,2 odstotka. Največji prispevek k samooskrbi ima prireja mesa pri ekološkem in integriranem kmetovanju. Potrjuje se prva hipoteza, saj je samooskrba kmetij KOP v jugovzhodni slovenski regiji v letu 2013 nižja od 50 odstotkov. Na kmetijskih gospodarstvih KOP je bila v jugovzhodni Sloveniji v letu 2013 najboljša samooskrba z mesom (31,8 odstotka). To potrjuje drugo hipotezo. Potrjuje se tudi tretja hipoteza, saj v jugovzhodni Sloveniji pridelajo kmetijska gospodarstva KOP več integrirane kot ekološko hrane.
Ključne besede: pridelana hrana, samooskrba, kmetijstvo, jugovzhodna Slovenija, jugovzhodna slovenska regija, ekološko in integrirano kmetijstvo, kvantitativna analiza
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 2947; Prenosov: 185
Celotno besedilo (4,83 MB)

Opis: Tehnologija DNA-mikromrež je danes dostopna v vsakem bolje opremljenem biomedicinskem laboratoriju. Kljub dovršenosti postopkov je statistična analiza mikromrežnih DNA-podatkovij za statistika še zmeraj velik izziv. Mikromrežno podatkovje opišemo z matriko razsežnosti n p, kjer se vrstice matrike nanašajo na posamezne primere, stolpci pa na proučevane gene. Velja, da je n << p. Na osnovi analize geometrijskih lastnosti mnogorazsežnih podatkovnih objektov lahko pokažemo, da je v tem primeru podatkovni prostor zelo redek. Fenomenu praznega prostora se poskušamo izogniti z uporabo metod za krčenje podatkovne strukture. Empirična evidenca razkriva, da na področju statistične analize mikromrežnih DNA-podatkovij sistematična raziskava, ki bi proučevala vpliv metod za krčenje podatkovnih struktur, še ni bila opravljena. Prav tako ostaja odprto vprašanje smiselnosti diskretizacije mikromrežnih podatkov. V doktorski nalogi smo obravnavali tri problemske naloge. V prvem sklopu eksperimentov smo proučili kakovost različnih klasifikatorjev v nalogi uvrščanja primerov v dva vnaprej podana razreda. Uporabili smo nekatere najpogosteje uporabljene metode, kot so nevronske mreže, metoda najbližjih sosedov, klasifikacijska drevesa s slučajnimi gozdovi, metoda podpornih vektorjev, logistična regresija s kaznijo ter tri izpeljanke linearne diskriminantne analize (Fisherjeva, klasična in diagonalna). V drugi problemski nalogi smo analizirali vpliv metod za krčenje števila razsežnosti na uvrščanje. Podrobno smo proučili vpliv analize glavnih komponent in metode delnih najmanjših kvadratov na kakovost uvrščanja. V tretjem sklopu smo se ukvarjali s proučevanjem vpliva diskretizacije neodvisnih spremenljivk na uvrščanje. V analizo smo vključili nekatere najpogosteje uporabljene algoritme diskretizacije, kot so metode enake širine intervalov, enake zastopanosti intervalov, 1R, MDLP in ChiMerge. Eksperimente smo izvedli nad 37 realnimi DNA-podatkovji. Vpliv metode uvrščanja in izbire spremenljivk smo ovrednotili tudi nad sintetičnimi podatki. Izbor parametrov uvrščanja in ovrednotenje kakovosti uvrščanja smo opravili po shemi prečnega preverjanja. Kakovost smo izrazili s štirimi merami: točnostjo uvrščanja, občutljivostjo, specifičnostjo in ploščino pod ROC-krivuljo. Pri uvrščanju realnih mikromrežnih podatkovij se najbolje odreže logistična regresija s kaznijo, najslabše pa nevronske mreže. Nad sintetičnimi podatkovji po kakovosti izstopa metoda podpornih vektorjev. Med metodama krčenja podatkovne matrike glede na kakovost uvrščanja ni statistično značilnih razlik (z izjemo ploščine pod ROC-krivuljo). Med metodami diskretizacije se glede na uvrščanje najbolje odrežeta metodi MDLP in ChiMerge. Po našem védenju in dostopni empirični evidenci gre za prvo raziskavo na tako velikem številu mikromrežnih podatkovij.
Ključne besede: računska statistika, biostatistika, bioinformatika, strojno učenje, analiza DNA-mikromrež, uvrščanje podatkov, diskretizacija spremenljivk
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 3067; Prenosov: 152
Celotno besedilo (2,87 MB)

Opis: Brezžična omrežja so skozi leta z vse večjim razvojem mobilnih naprav postopoma izpodrinila žična omrežja in jih v veliki meri tudi nadomestila. Ker delujejo s pomočjo radijskih valov, je njihova uporaba zelo enostavna. Zaradi vse širše uporabe brezžičnih omrežij se pojavi vprašanje o varnosti njihove uporabe. Uporabniki se moramo zavedati, da je varnost eden izmed pomembnih faktorjev pri uporabi interneta. Zaradi nizke ravni varnosti lahko pride do različnih zlorab in kraj identitete. Zlorabe se dogajajo predvsem pri tistih brezžičnih omrežjih, ki niso primerno zaščitena. Za dobro zaščito pred napadalci je potrebno dobro poznavanje varnostnih vidikov in protokolov. Te varnostne vidike, protokole in grožnje sem preučil s pomočjo literature in jih opisal v diplomski nalogi. Poleg pregleda literature sem izvedel tudi podrobno analizo vrst zaščit brezžičnih omrežij v širši okolici Novega mesta. Obenem sem izvedel tudi primerjavo pridobljenih podatkov z analizo, ki sem jo izvedel leta 2011 in podatki za Ljubljano 2013. S tem sem pridobil podatke, ki so prikazali, kakšna je osveščenost uporabnikov v Novem mestu o varnosti brezžičnih omrežij ter kateri protokoli so najpogostejši.
Ključne besede: WiFi, brezžična omrežja, varnostni protokoli, varnostne grožnje, avtentikacija, analiza uporabe varnostnih protokolov
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 4032; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,49 MB)

Ključne besede: nova cestnoprometna zakonodaja, varnost, prometne nesreče, statistika, analiza stanja
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 2571; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,63 MB)