Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 247
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Vpliv družbenih omrežij na medosebne odnose : magistrska naloga
Mitja Curk, 2024, magistrsko delo

Opis: Avtor ne dovoljuje objave na spletni strani oz. v elektronski knjižnici FIŠ zaradi prepovedi organizacije, v sklopu katere je bil pripravljen empirični del naloge.
Ključne besede: družbena omrežja, medosebni odnosi, razvoj družbenih omrežij, uporaba družbenih omrežij
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 26

12.
Projekt Climate of change (COC) - zaustavimo podnebne spremembe, oblikujmo okolje za spremembe
Katja Kotnik, 2023, poljudni članek

Ključne besede: podnebne spremembe, trajnostni razvoj, delavnice
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (317,36 KB)

13.
14.
Trajnostni razvoj - prihodnost z imperativom ali sistemom vrednot
Vanja Debevec, 2023, strokovni članek

Ključne besede: trajnostni razvoj, biosferna območja, kompetence trajnosti
Objavljeno v ReVIS: 16.02.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (496,69 KB)

15.
Vloga Svetovne banke na Zahodnem Balkanu : magistrsko delo
Patricija Firbas, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam vlogo Svetovne banke na Zahodnem Balkanu. Predstavim vse države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot v Evropsko unijo, z izjemo Hrvaške, ki je že članica Evropske unije. Raziskala sem mednarodni in diplomatski vidik te poti; podrobneje sem ga raziskala s pomočjo raziskovalnih vprašanj. Pri tem sem uporabila opisno metodo statičnega makroekonomskega raziskovanja in kombinacijsko ter destruktivno razlagalno metodo. S pomočjo dualnega sklepanja sem povzela ključne ugotovitve ter jih utemeljila na podlagi odgovorov na poglavitna raziskovalna vprašanja. Namen in cilj magistrskega dela obsega raziskavo programa Zelene agende za Zahodni Balkan ter podrobno proučitev držav Zahodnega Balkana, glede višine finančne pomoči ter glede na to katere države Zahodnega Balkana so prejele več finančne pomoči ter zakaj. Svoje ugotovitve sem povzela s pomočjo uvedbe Programa zelenih gospodarskih reform ter podala rešitve s pomočjo gospodarske zelene reforme, ki so namenjene oblikovanju nacionalnega soglasja o strukturnih izzivih za gospodarstvo in dajanju prednostnih reform po vseh državah Zahodnega Balkana. V magistrskem delu sem ugotovila, da je Program zelenih gospodarskih reform moral oceniti prehod na bolj okolijsko trajnostno, krožno in nizko ognjiščno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu. V ta namen bo nujno potrebno v programih gospodarskih reform, v skladu z izvajanjem evropskega semestra, vključevati kazalnike o ciljih trajnostnega razvoja in učinkovitosti virov. Na primer, pregled učinkovitih virov, o katerem Zahodni Balkan delno že poroča, bi lahko uporabili za pridobivanje informacij o njihovem prehodu na model trajnostne gospodarske rasti. V sklepnih ugotovitvah povzemam, da so bile države Zahodnega Balkana skozi tranzicijsko pot na poti v Evropsko unijo deležne finančne pomoči Svetovne banke, s pomočjo katere so lahko uvedle potrebne spremembe in programe zelenih gospodarskih reform, ki so pripomogle k trajnostnem razvoju Zahodnega Balkana.
Ključne besede: širitev Evropske unije, Zahodni Balkan, Zelena agenda za Zahodni Balkan, trajna gospodarska rast, gospodarska reforma, skupni enotni trg, Svetovna banka, Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 364; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

16.
Modernizacija posebne policijske enote z ustanovitvijo postaje posebne policijske enote : magistrsko delo
Miha Ajtnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava organiziranost in položaj Posebne policijske enote znotraj sistema Slovenske policije. Obravnava potrebo po ustanovitvi in uporabi dobro izurjene policijske enote kot tudi zgodovinski razvoj Posebne policijske enote v Sloveniji. V naši soseščini in tudi pri nas se pojavlja vse več varnostno pomembnih in kritičnih dogodkov, ki vplivajo tako na trenutno stanje varnosti v državi kot tudi na sam varnostni sistem Republike Slovenije. Zaradi varnostnih okoliščin je neizbežno potrebna modernizacija organiziranosti Posebne policijske enote. Le tako bo Posebna policijska enota ustrezno pripravljena, opremljena in usposobljena za odzivanje na varnostno pomembne in kritične dogodke v najkrajšem možnem času. Magistrsko delo obravnava ključni element za sodobno, hitro in uspešno delovanje Posebne policijske enote, to je modernizacija organiziranosti posebne policijske enote v samostojno policijsko postajo znotraj policijske uprave. V magistrskem delu so prikazana tako raziskovalna vprašanja kot tudi rešitve na zastavljena raziskovalna vprašanja. Za dosego vseh potrebnih rezultatov magistrskega dela so bile v magistrskem delu uporabljene posamezne znanstvene metode, ki so pripeljale avtorja do želenih rezultatov. Cilj magistrskega dela je ugotoviti učinkovitost modernizacije organiziranosti Posebne policijske enote za boljše in hitrejše delovanje. Cilj je tudi ugotoviti, kako organizacija prilagaja svojo organiziranost ob pojavi nalezljivih bolezni. Namen magistrskega dela je tudi ugotoviti, da je modernizacija organiziranosti Posebne policijske enote resnično pomembna za zagotavljanje dovolj visoke stopnje varnosti na posameznih območjih v Sloveniji in tudi na celotnem ozemlju Republike Slovenije, vključno z vplivi na sam sistem zagotavljanja nacionalne varnosti. Učinkovito in hitro odzivanje na varnostno pomembne in kritične dogodke namreč rešuje življenja.
Ključne besede: policija, posebna policijska enota, modernizacija, organiziranost, hitrost odzivanja, kritična situacija, zgodovinski razvoj, »amok«, nalezljiva bolezen, prilagajanje organiziranost
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 344; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

17.
Kulturni vpliv v industriji spletnih iger na srečo: Zakaj je spletno igralni avtomat privlačen v očeh igralca?
Maja Brešan, 2024, ni določena

Opis: Cilj študije je raziskati in analizirati vpliv kulture na spletne igre na srečo in kulturni vpliv na individualno izbiro v primeru iger »slot«. Na družbo iger na srečo lahko gledamo kot na aktualno interdisciplinarno raziskovalno temo, kjer družba tveganja in odgovorno igralništvo postajata del sodobnih igralniških kultur. Številne študije iger na srečo se v večini osredotočajo na analizo negativnih ali pozitivnih učinkov igralniške industrije. Prav zato se ta študija osredotoča na analizo individualne izbire v kontekstu kulture in družbene strukture. Kako kulturne komponente, kot so vrednote, norme, prepričanja in simboli, vplivajo na igralčevo izbiro v primeru internetnih iger »slot«? Za analizo kulturnega vpliva spletnih iger na srečo smo uporabili mešane metode. Primarna raziskava analizira igre »slot« na podlagi stopnje priljubljenosti (1–10) in jih primerja s kulturnimi komponentami, značilnostmi in dejavniki tveganja. Hkrati sekundarna analiza primerja nagnjenost k tveganju z ostalimi parametri, kot so sprejemanjem demokracije, vrednote dela, vrednote samoizražanja itd. V teoretičnem pregledu smo prav tako vključili analizo kulturnih razsežnosti (Cultural dimensions) obravnavanih s strani Hofstedeja in Minkova. Študija ugotavlja, da ima kultura pomemben vpliv na posmaznika pri izbiri igre »slot«. Na primer evropske družbe bodo bolj verjetno izbrale pustolovske igre, medtem ko ortodoksne družbe preferirajo casino ali azijsko tematiko igre. Poleg tega kulture v razvoju v večini bolj tvegajo kot razvite družbe. V zaključkih disertacije predlagamo splošni model iger na srečo, ki ga sestavljajo štiri igralniške kulture: sodobna igralniška kultura, igralniška kultura v prehodu, enostavna igralniška kultura in zavrta igralniška kultura.
Ključne besede: igralniška kultura, igralniška družba, razvoj iger na srečo, internetne igre »slot«, individualna izbira
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2024; Ogledov: 292; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (10,32 MB)

18.
19.
20.
Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh