91. |
92. |
93. |
94. |
95. |
96. Vpliv Zakona za urejanje položaja študentov na pravico do državne štipendije : magistrsko deloNaila Sinanović, 2024, magistrsko delo Opis: V tem magistrskem delu je obravnavan vpliv Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-1), sprejetega maja 2022, na pravico do državne štipendije v Sloveniji. Osredotočili smo se na analizo sprememb, ki jih je zakon uvedel, in njihov vpliv na dohodkovni položaj štipendistov. Uvodoma se postavlja v širši kontekst vloga Slovenije kot socialne države, ki zagotavlja socialno varnost preko mreže socialnovarstvenih zavodov, med katerimi imajo centri za socialno delo (CSD) ključno vlogo pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev. Pred sprejetjem ZUPŠ-1 so bili štipendisti, ki so opravljali študentsko delo, pogosto prikrajšani za državno štipendijo zaradi preseganja dohodkovnega cenzusa. ZUPŠ-1 je to spremenil z izvzetjem dohodkov iz študentskega dela do višine 100 % bruto minimalne plače in uvedbo dveh dodatnih dohodkovnih razredov. Raziskovalni del se osredotoča na praktično preverjanje, kako so te spremembe vplivale na štipendiste. Z uporabo metode analize, primerjave in pregleda razpoložljivih podatkov ocenjujemo vpliv ZUPŠ-1 na dohodkovni položaj štipendistov. Delo se zaključuje z ugotovitvijo, da je ZUPŠ-1 korak v pravo smer pri izboljšanju štipendijske politike v Sloveniji, vendar obstaja prostor za nadaljnje izboljšave, zlasti v smislu usklajevanja različnih vrst štipendij in zagotavljanja pravočasnega odločanja o vlogah.
Ključne besede: Zakon za urejanje položaja študentov, državna štipendija, socialna varnost študentov, upravni postopek, dohodkovni razredi, pravice iz javnih sredstev
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,25 MB) |
97. Vpliv tretjih držav na Zahodnem Balkanu : študija primera Črna goraMatjaž Vidgaj, 2024, magistrsko delo Opis: Območje Zahodnega Balkana velja za zelo nestabilno, kjer je skozi zgodovino zaradi križanja interesov svetovnih ali regionalnih sil potekalo več oboroženih konfliktov. Območje velja za nestabilno tudi zaradi držav s šibkimi državnimi institucijami ter krhkih družbenih razmer kot posledic slabih gospodarskih razmer, korupcije, kriminala in nacionalističnih teženj etničnih skupin. Opisane razmere v državah v regiji predstavljajo plodna tla za pozitivne kot tudi negativne vplive iz različnih držav. Za izvedbo preučevanja vpliva tretjih držav na Zahodnem Balkanu so bile izbrane Rusija, Kitajska in Turčija. Sprva smo opredelili njihovo zunanjepolitično strategijo do Zahodnega Balkana, v nadaljevanju pa tudi identificirali njihovo resnično prisotnost. V študiji primera vpliva teh držav v Črni gori je bilo ugotovljeno, da se Rusija, Kitajska in Turčija za širitev svojega vpliva v Črni gori v veliki večini poslužujejo instrumentov mehke moči. Rusija tu širi svoj vpliv na podlagi zgodovinskih povezav, panslavizma, izkorišča pa tudi pravoslavje kot skupno religijo in pa vprašanje črnogorske identitete. Kitajska svojo mehko moč izvaja predvsem z gospodarskega področja, pri čemer je eno glavnih vodil približevanje trgom EU s Črno goro. Turčija se pri širjenju vpliva v Črni gori naslanja predvsem na svojo zgodovinsko vlogo v regiji, pri tem pa rezultati analize kažejo, da ne gre za poskus obnovitve svojega nekdanjega vpliva iz časa Otomanskega imperija. Državljani držav v regiji Zahodnega Balkana si želijo več stabilnosti, demokracije in hitrejšega gospodarskega razvoja, kar pa upajo, da bodo dosegli s pridružitvijo EU. Glede na trenutne geopolitične razmere in počasno pridruževanje držav Zahodnega Balkana EU bo morala biti mednarodna skupnost pozorna glede razvoja dogodkov na Zahodnem Balkanu, saj bi se z morebitnimi škodljivimi vplivi tretjih držav kaj hitro obnovila krizna žarišča v regiji.
Ključne besede: mednarodni odnosi, vpliv, moč, Zahodni Balkan, Črna gora, Rusija, Kitajska, Turčija
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,52 MB) |
98. Podnebne spremembe in ustreznost pravne ureditve ukrepov v kmetijstvu : magistrsko deloMartina Šilc Žužek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo proučuje ukrepe javne politike v kmetijskem sektorju, ki so namenjeni prilagajanju na podnebne spremembe. Namen opravljene raziskave je proučiti ukrepe držav na področju obvladovanja tveganj v kmetijstvu s pomočjo kombinacij opisne, deskriptivno analitične, normativne in primerjalno pravne metode. Cilj dela je identifikacija slabosti dosedanjih ukrepov za obvladovanje posledic podnebnih sprememb v kmetijstvu ter oblikovanje predlogov za njihovo izboljšanje. Analiza pravnih podlag na področju prilagajanja podnebnim spremembam izkazuje, da je ukrepe kmetijske politike mogoče izboljšati. V obdobju zadnjih dvajsetih let se naravne nesreče pojavljajo skoraj vsako leto, pri čemer največ škode povzročijo suše in spomladanske pozebe. Ugotovljeno je, da so naložbe v namakanje, oroševanje, sajenje kultur, ki ustrezajo tipu tal in klimatskemu območju, diverzifikacijo dejavnosti in v druge prilagoditvene ukrepe učinkovite, saj dolgoročno zmanjšajo vpliv posledic naravnih nesreč ter znižajo ceno zavarovanja. Ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij je mogoče nadgraditi tako s širitvijo kroga upravičencev kot tudi s spodbujanjem kmetovalcev k skupinskim nakupom zavarovalnih polic, s čimer se omogoči povečanje obsega zavarovanih površin, ugodnejše zavarovalne pogoje ter zmanjša stroške ob nastanku naravnih nesreč tako na ravni kmetijskih pridelovalcev kot države. Ad hoc pomoči zmanjšujejo proaktivno delovanje kmetijskih pridelovalcev, zato je treba jasno opredeliti merila za sprožitev državnih pomoči, ter jih čim bolj zmanjšati. Ukrepi morajo biti dolgoročni, vnaprej znani in stabilni, saj se le tako zagotavlja ohranitev proizvodnje ter prehranske varnosti. Podani predlogi in smernice so namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, kar je za državo strateškega pomena.
Ključne besede: obvladovanje tveganj, podnebne spremembe v kmetijstvu, prilagajanje, blaženje, naravne nesreče
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,24 MB) |
99. Pravica do izražanja vere v javnem življenju : diplomsko deloJasmina Prosen, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo posvečam eni od temeljnih človekovih pravic, to je pravici do izražanja verskega prepričanja v javnem prostoru. Gre za temeljno človekovo pravico, ki ni absolutna in njeno izražanje ni tako svobodno, kot bi si sprva mislili. Je ustavno varovana pravica in normativno podlago zanjo lahko iščemo v zakonih, ustavnih odločbah ter sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Vsak posameznik zase odloči, kolikšen pomen ima zanj njegovo versko prepričanje in v kolikšni meri ga želi izražati v javnem življenju. Nekateri ljudje so pripravljeni to pravico zagovarjati pred sodišči in si jo izboriti po pravni poti. Tem posameznikom se lahko zahvalimo, da so pogumno izrazili svoje prepričanje in stopili v bran tej pravici. Zaradi njih imamo danes širši spekter norm, s katerimi lahko zaščitimo to pravico. Ker pa vemo, da v preteklosti in nedolgo nazaj temu ni bilo tako, se v diplomskem delu dotaknem tudi ustavno sprejetih določb o verski svobodi v stoletni slovenski zgodovini. Navsezadnje menim, da sta tudi ta pravica in želja po njenem javnem izražanju velikokrat povezani in odvisni od zgodovinske ter kulturne dediščine nekega družbenega okolja. Svet se spreminja in trenutno smo priča množičnemu priseljevanju ljudi, ki prihajajo iz bistveno drugačnega družbeno-verskega okolja, kar od nas terja veliko mero srčnosti, strpnosti in razumevanja. V ta namen sem preučila današnjo ustavo in slovensko zakonsko podlago, tri odločbe Ustavnega sodišča RS in tri sodbe ESČP, ki obravnavajo pravico do izražanja vere v javnem prostoru. V diplomskem delu poskušam razložiti oziroma raziskati splošni pomen, namen, pomembnost in razumevanje splošne ustavne določbe o ločenosti cerkve od države kot dediščine francoske revolucije.
Ključne besede: pravica do izražanja vere, verska pokrivala, verski simboli, sekularizem, pluralizem, ustava, Ustavno sodišče, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,07 MB) |
100. Kosovo Police and its role for peace and stability in the region of South East Europe : doctoral dissertationAgron Hasanaj, 2024, doktorska disertacija Opis: In this doctoral dissertation thesis, we discussed the problem of the Kosovo’s security and the role of the Kosovo Police (KP) since the war of 1998-1999, a time when policing in Kosovo has seen a complete transformation. This dissertation makes a thorough inquiry and draws a roadmap of the KP professional progress and development. We analysed the training and education system and discipline reforms of the KP since its creation on 1999 and its capacities to act in accordance with European police standard ethics. Having in mind the relatively short time since formatted, the research critically examines professional KP gaps in its way of fostering identity and culture of its own. The dissertation explores the existing literature on the subject and aims to expand the research on the field of the Kosovo’s security and its capacity to grant its stable security and export it outside Kosovo, not only to the South East-Europe region. In addition, we evaluated relationships between international and local security actors in Kosovo, revealing the fact that the rivalry, confusion and competition were present for a long time and somehow are still common. Through extensive analysis of laws, reports and official documents, this work attempts to answer the question of how this unusual composition of security forces managed cooperation. Kosovo’s North neighbor - Serbia - with unsparing support of its main allies - Russia and China - has managed to prevent the membership of the Kosovo security institutions on most international security mechanisms, the fundamental one being the membership in the Interpol. This thesis provides recommendations, especially in the fields of training and discipline aspects, intending to reduce the negative effects of relatively short KP experience, while a comprehensive research aspect finds that the possibilities for international co-operation and membership offered to the KP are limited, consequently challenging its effectiveness and professional development in line with European standards.
Ključne besede: security, Republic of Kosovo, Kosovo Police, police education, police ethics, law enforcement, security co-operation, European Union
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 5
Celotno besedilo (4,22 MB) |
