1. Sodniški mandati : magistrsko deloLaura Strašek, 2023, magistrsko delo Opis: Sodstvo predstavlja eno izmed treh vej oblasti, ki se medsebojno nadzorujejo, omejujejo, sodelujejo in izvajajo sistem zavor in ravnovesij. V pravni in demokratični državi ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloči neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Posamezniku lahko sodi le naraven, nepristranski in neodvisen sodnik, ki je izbran po zakonskih pravilih in sodnem redu. V tem magistrskem delu bomo pregledali razvoj slovenskega sodstva od marčne revolucije do danes in preučili, kako na sodstvo vpliva načelo delitve oblasti in načelo enotnosti oblasti, ki je veljalo v času Jugoslavije. Obdelali bomo zgodovinske očiščevalne ukrepe, značilnosti in probleme lustracije ter kako se je lustracija izvedla v Sloveniji in v izbranih evropskih državah. V nadaljevanju bomo pogledali današnjo slovensko ureditev mandatov rednih in ustavnih sodnikov. Osredotočili se bomo na postopek imenovanja na sodniško funkcijo in njeno prenehanje ter na sodnikove pravice, dolžnosti in omejitve. V zadnjem delu bomo raziskali ureditve mandatov rednih in ustavnih sodnikov v Avstriji, Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Hrvaškem, v Italiji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, v Makedoniji, Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem, v Srbiji in Španiji. Na podlagi ugotovljenih podatkov bomo izvedli primerjalno analizo ureditve rednih in ustavnih sodniških mandatov v naštetih evropskih državah. Ugotovili bomo, ali so si evropske države glede ureditve sodniških mandatov v bistvenem podobne ali pa med njimi obstajajo kakšne večje razlike.
Ključne besede: sodstvo, sodna veja oblasti, sodišče, sodnik, sodniški mandat, mandat
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2024; Ogledov: 547; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (1,12 MB) |
2. Reorganizacija slovenskih okrajnih sodišč : magistrsko deloNina Foršek, 2023, magistrsko delo Opis: Že nekaj časa se pojavljajo razprave in premisleki o reorganizaciji sodstva v Republiki Sloveniji. Ker se med predlogi pojavlja tudi možnost ukinjanja manjših sodišč, nas je predvsem to spodbudilo k raziskovanju te teme. Magistrsko delo je sistematičen pregled sodne veje oblasti v Sloveniji s poudarkom na delovanju okrajnih sodišč, predvsem delovanje Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Na podlagi primerjave sodnega sistema Republike Slovenije s primerjavo sodnih sistemov Nemčije, Avstrije in Hrvaške, predvsem na področju zapuščinskih in zemljiškoknjižnih postopkov, na podlagi primerjave nekaterih okrajnih sodišč v Sloveniji ter statističnih poročil o delovanju teh sodišč, pa tudi na podlagi preučitve anket med zaposlenimi na Okrožnem sodišču v Murski Soboti ter med notarji in odvetniki smo ugotovili, da je slovenski sodni sistem ustrezno organiziran, vendar so ponekod potrebne določene spremembe. Reorganizacija prvostopenjskega sodstva bi bila potrebna in smiselna v določenem obsegu, na primer z uvedbo enotnega sodnika prve stopnje, ki bo bodisi na okrajnem ali okrožnem sodišču, morda tudi s preoblikovanjem okrajnih sodišč, da bi ta postala izpostave okrožnih sodišč. Glede zapuščinskih postopkov smo ugotovili, da je takšen sistem, kot ga imamo v Republiki Sloveniji na okrajnih sodiščih, lahko dober zgled ostalim tujim sodiščem in v tem delu reorganizacija ni potrebna. Prav tako ni potrebe po reorganizaciji zemljiške knjige, saj kazalniki uspešnosti kažejo na učinkovitost obstoječega sistema. Vsi ti rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje poglabljanje v problematiko reorganizacije sodstva.
Ključne besede: sodstvo, ukinjanje okrajnih sodišč, reorganizacija, zapuščinski postopki, zemljiška knjiga
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 756; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,99 MB) |
3. |
4. |
5. Kolikokrat in zakaj ne soglašajo sodniki na slovenskem ustavnem sodišču? : magistrsko deloMarko Šerbel, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo v uvodnem delu predstavi metodologijo dosedanjih tujih raziskav in metodologijo raziskovalne skupine za raziskovanje ideologije na slovenskem ustavnem sodišču. Nato se usmeri v poglobljeno analizo pritrdilnih in odklonilnih ločenih mnenj vseh sestav slovenskega ustavnega sodišča za obdobje od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 pa vse do leta 2016. Največ, 44,3 % nesoglasnih odločb, je bilo v prvem raziskovalnem obdobju, od leta 1993 do leta 1997. V tem obdobju so ustavni sodniki najmanj enotni pri svojih odločitvah. Razlog zato lahko najdemo v tem, da je to obdobje tik po osamosvojitvi Slovenije; ustavno sodišče se je reorganiziralo in postavilo na novo, kar je imelo zagotovo posledice tudi v sami strukturi odločanja ustavnih sodnikov. Drugo opazovano obdobje med leti 2002 in 2006 pokaže že malce drugačen slog odločanja ustavnih sodnikov. Izmed 860 odločitev, ki smo jih analizirali, se ustavni sodniki v tisti sestavi niso strinjali v 21,2 % primerov. V zadnjem opazovanem obdobju, med leti 2011 in 2016, smo v našem vzorcu analize odločb pregledali 417 odločitev, v katerih se ustavni sodniki niso strinjali v 29 % primerov. Tako lahko zaključimo, da se je krivulja nestrinjanj v prvem obdobju najprej dvigala, v drugem obdobju se je pričela spuščati, saj je bilo nestrinjanj manj, v zadnjem obdobju pa se je spet začela dvigati. Pritrdilna in odklonilna ločena mnenja natančno pokažejo ideološko usmerjenost posameznega ustavnega sodnika. Z ločenimi mnenji je ustavnim sodnikom omogočeno, da lahko še dodatno izrazijo strinjanje ali pa nestrinjanje z določeno odločbo ustavnega sodišča oz. posameznim stališčem, ki ga je v dotični zadevi zavzela večina ustavnih sodnikov.
Ključne besede: ustavni sodniki, ideologija, sodniška ideologija, ustavno sodišče, sodstvo, raziskava ideologije
Objavljeno v ReVIS: 04.02.2022; Ogledov: 1010; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,47 MB) |
6. |
7. Vloga Beneške komisije pri promociji demokracije skozi pravo : magistrsko deloTina Zorko, 2019, magistrsko delo Opis: Evropsko komisija za demokracijo skozi pravo ali Beneško komisijo je 10. maja 1990 ustanovil odbor ministrov Sveta Evrope. Je posvetovalni organ Sveta Evrope za ustavnopravna vprašanja. Njen temeljni akt je statut. Temeljna delovna področja so demokratičnost institucij in temeljne človekove pravice ter svoboščine; ustavno sodstvo; volitve; referendumi in politične stranke. Trenutno šteje 61 držav članic. Stalni kraj zasedanja so Benetke, medtem ko je sedež sekretariata v Strasbourgu. Komisija se sestaja štirikrat letno na plenarnem zasedanju. Sestavljata jo po en član ter nadomestni član iz vsake države članice in sta imenovana za dobo štirih let. Gre za neodvisne strokovnjake z mednarodnimi izkušnjami pri delovanju v demokratičnih institucijah. Predsedstvo Komisije se izvoli izmed vseh članov za obdobje dveh let. Glavna dejavnost Beneške komisije je priprava mnenj v skladu z njenimi pooblastili na zahtevo države članice, organov Sveta Evrope in mednarodne organizacije. Mnenja niso pravno zavezujoča, vendar predstavljajo določen pravni standard za državo. Mnenja imajo pomemben vpliv na delovanje Evropskega sodišča za človekove pravice, saj to v svojih sodbah pogosto citira mnenja Komisije. Raziskovalne metode, ki sem jih uporabila, so zgodovinska metoda, primerjalna metoda, metoda analize, induktivna metoda in metoda študije primera.
Ključne besede: ustavno sodstvo, pravna država, demokratičnost
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2020; Ogledov: 2805; Prenosov: 252
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Sodna presoja podzakonskih aktov : magistrsko deloKatja Sušnik, 2009, magistrsko delo Ključne besede: podzakonski predpisi, razbremenitev Ustavnega sodišča, učinkovitost (ustavno) sodne presoje, prenos abstraktne presoje na redno sodstvo, zahteva, pobuda, pravni interes, exceptio illegalis, ustavne spremembe, "spreminjanje" vloge ustavnega in rednega sodstva
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2018; Ogledov: 2764; Prenosov: 140
Celotno besedilo (5,83 MB) |
10. |
