1. ¨Dark web¨ – Črni splet : diplomska nalogaMatej Mlakar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava različne plasti interneta, ki se raztezajo od površinskega spleta do globokih in črnih omrežij. Večina uporabnikov se osredotoča na površinski splet, ki ga indeksirajo tradicionalni iskalniki, medtem ko črni splet ostaja skrit in nedostopen brez posebne programske opreme, konfiguracije ali pooblastila. Statistični podatki o črnem spletu razkrivajo več kot 2,5 milijona dnevnih aktivnih uporabnikov in približno 3000 skritih spletnih mest, kjer se vpletenost v nezakonite dejavnosti giblje okoli 60 %. Starostna struktura uporabnikov kaže, da je večina starih med 22 in 43 let, pri čemer se nameni uporabe črnega spleta razlikujejo glede na državo. Kljub prednostim, kot so anonimnost in varnost izmenjave podatkov, črni splet nosi breme številnih nelegalnih aktivnosti. Slabost izvira iz anonimnosti ponudnikov storitev, kar omogoča neovirano izvajanje kriminalnih dejanj. Nujnost razvoja učinkovitih nadzornih mehanizmov se kaže kot ključna za vzdrževanje varnega spletnega okolja brez ogrožanja temeljnih načel svobode na internetu.
Ključne besede: črni splet, prednosti, slabosti, razširjenost, uporaba
Objavljeno v ReVIS: 04.06.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. SPREMEMBA SPLETNIH NAKUPOVALNIH NAVAD PO PANDEMIJIRomana Veselič, 2024, ni določena Opis: Spletno nakupovanje je način nakupovanja iz domačega naslonjača preko spletnega brskalnika. Najvišja rast te oblike nakupovanja je nastala kot poledica pandemije, saj smo bili potrošniki zaradi okoliščin prisiljeni v spletno nakupovanje zaradi številnih omejitev. Vsekakor je pandemija pripomogla k razcvetu digitalizacije, saj ni bilo druge izbire. Potrošniki praktično čez noč nismo smeli v trgovine. Človeške lastnosti vplivajo na naše življenje v celoti in posledično na naše odločitve. V magistrski nalogi se bomo osredotočili na štiri osebnostne lastnosti, in sicer optimizem, samopodobo, osebno zadovoljstvo in introvertiranost. Vsaka od teh lastnosti se drugače odraža v realnem življenju in vsaka od teh lastnosti ima vpliv na naše nakupovalne vzorce.
Optimisti so ljudje vedre narave, vedno pozitivno naravnani, ni jih strah tveganja. Ljudje z visoko samopodobo kupujejo izdelke, ki se ujemajo z njihovim imidžem. Že v osnovi so ti izdelki prestižnejši in boljši, saj se to sklada z njihovim mnenjem o sebi. Ne odlašajo z nakupi in so drznejši pri odločitvah. Posamezniki, ki so zadovoljni z življenjem na splošno, imajo povišane emocije v pozitivno smer. Po navadi so takšni ljudje tudi finančno uspešnejši, zato se za spletni nakup z lahkoto odločijo in so drznejši pri svojih odločitvah. Za introvertirane osebnosti so spletni nakupi balzam za dušo.
V naši kvantitativni metodi ankete smo merili korelacijo. Raziskava je pokazala, da so navade spletnega nakupovanja zakoreninjene med potrošniki in so bistveno večje kot pred pandemijo, tudi na urbanih območjih. Eskalirala pa so tudi socialna omrežja in povečala se je moč vplivnežev. Tukaj pa osebnostne lastnosti človeka pridejo do izraza. Raziskava kaže, da vplivnež ženske prej prepriča v nakup. Splošno zadovoljstvo z življenjem je povezano s hitrejšo odločitvijo spletnega nakupa, medtem ko optimizem, introvertiranost in samopodoba nimajo povezave z nakupovalno odločitvijo.
Ključne besede: : pandemija, nakupovalne navade, splet, fizične trgovine, osebnostne lastnosti, vpliv socialnih omrežij
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,99 MB) |
3. Pravna ureditev svetovnega spleta v mednarodnem pravu : diplomsko deloKlemen Terčič, 2024, diplomsko delo Opis: Tehnološki napredek je s sabo vedno prinesel velike spremembe v človeški družbi. Le redkokatera nova tehnologija pa je tako hitro in temeljito spremenila vsakdanje življenje v tolikšni meri in na toliko področjih, kot ga je spremenil izum svetovnega spleta. Svetovni splet je leta 1989 izumila Evropska organizacija za jedrske raziskave – CERN. V manj kot desetih letih je splet izvedel prehod od omejene uporabe v znanstvenih raziskovalnih središčih do statusa vodilnega globalnega komunikacijskega sredstva. Z globalno razširjenostjo spleta in vse večjo odvisnostjo delovanja sodobne družbe od te nove vrste informacijske tehnologije se je hkrati pojavila nujna potreba po čimprejšnji zakonski regulaciji spleta. Sprejemanje zakonodaje s strani vsake države posebej se je zaradi mednarodne narave spleta kmalu izkazala za neučinkovito. Najbolj učinkovit ukrep proti zlorabam, povezanih s spletom, je bilo zato sprejetje Konvencije o kibernetski kriminaliteti leta 2001, poznane tudi pod imenom Budimpeška konvencija, ki jo je do leta 2023 ratificiralo 68 držav po vsem svetu. Konvencija je bila prvi mednarodni vir prava, ki je poskušal na globalni ravni urediti najbolj nevarni vidik spleta, kibernetsko kriminaliteto. A od sprejetja Budimpeške konvencije je minilo že več kot dvajset let, sprejemanje mednarodne spletne zakonodaje pa se je od tedaj drastično upočasnilo. Splet se je skozi leta razvil v nepričakovane smeri, ki so jasno pokazale pomanjkljivosti in omejitve konvencije. Države podpisnice konvencije so se osredotočile le na učinkovit pregon kiberkriminalitete in niso poskušale sprejeti zakonodaje, ki bi regulirala vse vidike spleta. Sodobna mednarodna spletna zakonodaja zato vsebuje številne pravne praznine. Težave pri izsleditvi in identifikaciji storilcev kibernetskih napadov, nevtralnost interneta in pravna dilema, ali naj se pravica dostopa do spleta šteje za eno izmed človekovih pravic, so le nekatera od ključnih pravnih vprašanj, na katera bo moralo mednarodno pravo v bližnji prihodnosti podati dokončen odgovor
Ključne besede: Budimpeška konvencija, informacijska družba, kibernetska kriminaliteta, spletno pravo, svetovni splet, svetovni splet, digitalni razkorak
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 4
Celotno besedilo (692,12 KB) |
4. Primerjava spleta 1, 2 in 3: analiza razlik in evolucije : diplomska nalogaSuad Delić, 2024, diplomsko delo Opis: Ko se v današnjem vsakdanu soočimo s kakršno koli težavo, nas instinktivno vodi misel, da poiščemo rešitev na spletu. Ta dragocena možnost dostopa do skoraj neskončne zakladnice znanja, ki so ga skozi čase nabrali naši predhodniki, nam je na voljo zahvaljujoč spletu 2.0. Pri spletu 2.0 se pogosto soočamo z izzivom, da ob iskanju rešitev naletimo na preobsežne količine informacij, vključno z mnogimi, ki niso relevantne za naš problem. Splet 3.0 naslavlja to težavo z omogočanjem hitrejšega dostopa do informacij in uporabo naprednih tehnologij, ki bolje razumejo potrebe uporabnikov in tako nudijo hitrejše ter bolj natančne odgovore. Predstavili bomo primerjalni pregled razvoja spleta od verzije 1.0 preko 2.0 do 3.0, pri čemer se bom osredotočil na razlike v sintaksi in načinu kodiranja ter na praktične primere uporabe. Raziskovali bomo njihove povezanosti, prednosti in slabosti ter primerjali njihove zmožnosti in omejitve. Raziskovali bomo tudi njegov vpliv na uporabo denarja, ko ga poznamo danes preko kripto valut ter blockchaina.
Ključne besede: Splet 1.0, Splet 2.0, Splet 3.0, Blockchain, kripto valute, tehnologije
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,57 MB) |
5. |
6. |
7. Izzivi pri vpeljavi spletne trgovine v prodajni kanal podjetja in predlogi rešitevMatija Gregorič, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena tema o vpeljavi spletne trgovine. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Raziskati smo želeli izzive pri vpeljavi spletne trgovine v prodajni kanal podjetja in podati predloge rešitev. V teoretičnem delu sta najprej opisana svetovni splet in spletna trgovina, kot del svetovnega spleta. V drugem delu je opisan postopek vpeljave spletne trgovine v prodajni kanal podjetja. Z anketnim vprašalnikom je bila narejena raziskava na vzorcu manjših podjetij v Sloveniji glede zavedanja pomena vpeljave spletne trgovine, kot enega izmed načinov prodaje v podjetju, v raziskavo pa so bila vključena naključno izbrana manjša podjetja v Sloveniji.
Ključne besede: splet, trgovina, prodaja, kanal, podjetje.
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2023; Ogledov: 341; Prenosov: 13
Celotno besedilo (762,41 KB) |
8. |
9. Vpliv družbenih omrežij na delo spletnih novinarjevMitja Lisjak, 2023, ni določena Opis: Živimo v svetu, kjer smo ves čas obdani z medijskimi vsebinami, bodisi prek družbenih omrežij bodisi prek različnih novičarskih portalov. Tehnološki razvoj je spremenil naše navade, prek pametnih telefonov lahko kadar koli in kjer koli preverjamo utrip sveta. Kaj se dogaja v svetu zabave, športa, politike, kulture, vse je na dosegu roke. Omenjeni razvoj je spremenil tudi način novinarskega dela, zlasti dela spletnih novinarjev, kjer je čim hitrejša objava vesti oziroma novice vedno prioriteta. To pa za novinarja predstavlja kopico pasti, ki se jim mora za kredibilnost svojega izdelka v najširšem loku izogniti. Iz tega vidika nas torej zanima, kakšen vpliv imajo družbena omrežja na spletne novinarje pri svojem delu. V ta namen smo v teoretičnem delu te magistrske naloge najprej podrobno predstavili nastanek interneta ter svetovnega spleta, pojma splet 2.0 in splet 3.0, ter opredelili spletno in državljansko novinarstvo. Ob tem smo se dotaknili vloge družbenih omrežij pri pregledovanju novic, kjer smo uporabili kvantitativne raziskave za Slovenijo, in poseben poudarek namenili družbenim omrežjem kot orodje pri novinarskem delu. V empiričnem delu smo opravili šest intervjujev, iz katerih smo želeli izluščiti prednosti in slabosti družbenih omrežij za novinarsko delo. Zanimalo nas je, kako spletni novinarji dojemajo lažne novice, ki se lahko zelo hitro razširijo po družbenih omrežjih, in odnos kvalificiranih novinarjev do državljanjskega novinarstva. Za konec smo spregovorili o integriteti in prihodnosti novinarstva v dobi družbenih omrežij. Z empirično metodo smo ugotovili, da imajo družbena omrežja pozitiven vpliv na delo spletnih novinarjev, a le s predpodstavko, da novinarji (pre)poznajo vse pasti, ki jih ta omrežja predstavljajo.
Ključne besede: spletno novinarstvo, družbena omrežja, državljansko novinarstvo, internet, svetovni splet, splet 2.0, splet 3.0
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,30 MB) |
10. |
