51. Sodobne bolezni zaposlenega : dejavniki tveganja za stres, izgorelost in mobing na delovnem mestuAnja Berce, 2016, magistrsko delo Opis: Trenutni položaj v zaposlovanju predstavlja vedno večje izzive. Nenehno spreminjajoče se delovno okolje in pogoji dela so povzročili velike spremembe pri posameznikih. Zahteve trga postajajo vedno večje, nenehen razvoj tehnologije ogroža delovna mesta, vse pogosteje se v organizacijah oblikuje vodstvena politika, ki teži k vedno večji storilnosti, tako da za čim nižje stroške dela zahteva čim učinkovitejše in motivirane zaposlene ter tudi hiter način življenja posameznikov, vsi ti dejavniki pa predstavljajo resna psihosocialna tveganja za pojav sodobnih bolezni: stres, izgorelost in mobing. Vse tri sodobne bolezni nastanejo zaradi stresnih okoliščin, do katerih pride med delovnim procesom ter v medosebnih odnosih in komunikaciji med zaposlenimi in imajo resne posledice za zdravje posameznika. Posledice so vidne na telesni in duševni ravni posameznika ter v medosebnih odnosih. Na delovnem mestu posamezniki občutijo utrujenost in preobremenjenost, poleg tega pa sodobne bolezni vplivajo na uspešnost in učinkovitost posameznika pri izvedbi delovnih nalog in zadolžitev. Namen magistrske naloge je bil raziskati pojav stresa, izgorelosti in mobinga na delovnem mestu. Raziskali smo prisotnost ter dejavnike tveganja za omenjene sodobne bolezni: stres, izgorelost in mobing na delovnem mestu. Poleg tega smo preverjali tudi ukrepe za spodbujanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter metode ozaveščanja o morebitnem pojavu tveganj za sodobne bolezni na delovnem mestu.
Ključne besede: sodobne bolezni, delovna mesta, stres, izgorelost, mobing, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2021; Ogledov: 1360; Prenosov: 142
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
52. |
53. |
54. Sprostitvene tehnike kot pomoč pri fizioterapevtski obravnaviKatja Žnidar, 2021, diplomsko delo Opis: Seznanjanje in vključevanje sprostitvenih tehnikah ima pozitivne učinke na izvajanje fizioterapije. Rehabilitacija se doseže hitreje in je bolj učinkovita. Raziskave kažejo, da se ne glede na diagnozo lažje spoprijemamo z iskanjem rešitev in premagovanjem težav, pri čemer je pomembno vsakodnevno, redno in dosledno izvajanje sprostitvenih tehnik. Holističen pristop je tisti, h kateremu mora fizioterapevt težiti. Poznamo različne tehnike sproščanje in na nas je, da izberemo tisto, ki nam najbolj odgovarja. Tehnike sproščanja znižujejo raven kortizola pri pacientih, kar vpliva na zmanjšanje somatskih in subjektivnih doživljanj stresa. Pomembna prednost sprostitvenih tehnik je v njihovi neinvazivnosti. Poleg tega imamo pri njihovem izvajanju občutek samokontrole. Ena izmed njihovih prednosti je neločljiva povezanost med hkratnim učinkom na telo in duha. Tako vpliva na nas celostno. Ne glede na izbiro sprostitvene tehnike, mora biti pri vseh vzpostavljen pravilen dihalni vzorec. Dejstvo je, da slabe dihalne navade zmanjšujejo pretok kisika in ogljikovega dioksida v in iz telesa. Posledica tega se kaže v našem težjem spoprijemanju s stresnimi situacijami. Zaradi nepravilnega dihanja je možna večja izpostavljenost k anksioznosti, napadom panike, depresiji, mišični napetosti, glavobolu in vsesplošni utrujenosti.
Navedeno lahko vpliva na pacienta in njegovo zbranost ter interes za sodelovanje, kar bi lahko ogrozilo fizioterapevtsko obravnavanje za boljši izid zdravljenja. Zato poznavanje tehnik sproščanja in predstavitev le-teh pacientu omogoča kvalitetnejše delo in boljši rezultat same fizioterapevtske obravnave.
Ključne besede: sprostitvene tehnike, sprostitev, mišična napetost, stres, obvladovanje stresa
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2021; Ogledov: 1709; Prenosov: 151
Celotno besedilo (673,46 KB) |
55. |
56. |
57. |
58. Sprostitvene tehnike za preprečevanje stresa, ki vpliva na šolski uspeh : magistrska nalogaMartina Paliska Šaina, 2018, magistrsko delo Opis: Stres predstavlja telesni odziv človeškega organizma na dogodke, ki jih dojema kot grožnjo ali ki na kakršen koli drug način vplivajo na njegovo ravnovesje. Zunanji elementi niso neposredni povzročitelji stresa, temveč je to človekovo notranje dojemanje, ki povzroča tesnobo in negativna čustva v določeni življenjski situaciji, za katero meni, da je pretežka, da bi jo lahko uspešno premagal. Pod vplivom stresa v človeškem organizmu prihaja do povečanega delovanja žleze z notranjim izločanjem (nadledvične žleze) in živčnega sistema, zlasti avtoimunskega živčnega sistema, ki nadzira delovanje notranjih organov zaradi povečanja energije za obrambno dejanje. Del možganov, ki je odgovoren za prepoznavanje nevarnosti, sproži delovanje možganskega priveska (hipofize), ki sprosti izločanje hormonov adrenalina in kortizola v nadledvični žlezi. Pri otrocih lahko prisotnost stalno visokih ravni adrenalina in kortizola v organizmu vpliva na spomin in sposobnost učenja, zaradi česar postanejo depresivni, razdražljivi, slabo razpoloženi in nenehno utrujeni. Ko stres postane del človekovega življenja, je škodljiv za njegovo zdravje in spodbuja razvoj različnih bolezni. Izvajanje sprostitvenih tehnik prispeva k vnovičnemu vzpostavljanju ravnovesja, saj se lahko zelo hitro poruši v preobremenjenem vsakdanjiku. Naloga sprostitve je prilagajanje odzivov organizma na okolje, tako pa je omogočen prostor psihološkim in vedenjskim prilagoditvam, s čimer oseba spet doseže mirno stanje.
Ključne besede: sprostitev, sprostitvene tehnike, stres, preprečevanje stresa, ravnovesje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2021; Ogledov: 1350; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,32 MB) |
59. |
60. |
