Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V naši družbi je običajno, da so odrasli zaposleni. Lahko je to redna zaposlitev, študentsko, honorarno ali kakšno drugo delo. Večini zaposlitev predstavlja vir za preživetje, medtem ko drugim nudi le zadovoljstvo. Predpostavljamo lahko, da bi delovno aktivni ljudje z manjšo količino dela zaslužili enako kot do sedaj ali pa vsaj z enako količino dela zaslužili več. V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, ali skrajšan delovnik pri enakem plačilu predstavlja motivacijo za zaposlene. Raziskava je kvantitativna, anketiranih je bilo več kot 60 zaposlenih v podjetju, od tega jih je 23 odgovarjalo na anketo z vidika zaposlenega delavca in nekaj z vidika vodilnega. Z empirično raziskavo sem poskušala ugotoviti koliko časa, preživetega na delovnem mestu, je v resnici namenjenega učinkovitemu opravljanju delovnih nalog, in ali bi se lahko delavci različnih starosti prilagodili na bolj strnjen in intenziven delovnik, če bi na drugi strani pridobili več prostega časa. Apeliram predvsem na starejšo populacijo in tiste z višjimi dohodki, saj le-ti bolj cenijo prosti čas, predvsem zaradi družinskih obveznosti. Od vodilnih sem predvsem želela izvedeti, kje bi lahko bila največja težava pri vpeljevanju krajšega delovnika, zakaj bi se kot vodje odločili za uvedbo le-tega in zakaj ne. Odgovori so me pozitivno presenetili, saj so vodje v večini odgovorile, da bi skrajšan delovnik po njihovem mnenju pozitivno vplival na motivacijo in storilnost zaposlenih. Kljub temu se je pojavil problem, in sicer je skrajšan delovnik nemogoče uvesti tam, kjer je produktivnost dela odvisna od strojev, naprav ali kupcev, ki pričakujejo, da bo imelo podjetje ustrezno dolg urnik ali približno tak, kot ga imajo sami.
Ključne besede: stres, motivacija, nagrajevanje, skrajšani delovni čas
Objavljeno v ReVIS: 20.09.2018; Ogledov: 2822; Prenosov: 168
Celotno besedilo (2,01 MB)

Opis: Zdravje je ključnega pomena za vse ljudi, ne glede na spol in starost. V kolikor nimamo težav z zdravjem, se pomembnosti zdravja navadno zavedamo šele , ko zbolimo. Premalokrat pa pomislimo, kaj lahko sami naredimo zato, da bolezen ali poškodbo preprečimo. Zdravje pa ni pomembno samo za posameznika, ampak tudi za okolje v katerem živimo in delamo. Hiter tempo življenja in spremenjene življenjske navade pogosto prinesejo na eni strani več bolezni, po drugi strani pa se povprečna življenjska doba povečuje in s tem posledično tudi meja upokojitve. Ker je v interesu vseh nas, da smo zdravi, je prav, da za svoje zdravje v prvi meri poskrbimo sami. Pomena zdravega človeka se zaveda tudi država (zdrav človek predstavlja manjše stroške za državo) in delodajalci (zdrav človek je bolj produktiven, manj odsoten z dela), zato država izvaja določene aktivnosti, predvsem z ozaveščanjem javnosti o pomenu zdravja. Hkrati pa država skozi zakonodajo nalaga delodajalcem, da izvajajo aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu. V prvem delu magistrskega dela opredeljujemo pomen aktivnosti za promocijo na delovnem mestu v izvedbi delodajalca in splošno pomembnost tovrstnih aktivnosti. Ugotavljamo, da so aktivnosti pomembne za zaposlene tako iz zdravstvenega vidika kot tudi iz vidika medsebojnega druženja in komunikacije. Pomembno vlogo pri zdravju ima tudi stres, zato je delodajalec dolžan sprejeti vse potrebne aktivnosti, da omeji vpliv stresa na zaposlene. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali in analizirali zaposlene in njihovo mnenje o pomenu aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu in motivatorjev pri njihovem delu. Prav tako smo skozi intervjuje predstavnikov različnih podjetij analizirali pomen aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu skozi prizmo delodajalca in kako vplivajo tovrstne aktivnosti na blagovno znamko podjetja. Ugotovili smo, da sta skrb podjetja za zaposlene in ugled podjetja izredno pomembna motivatorja za zaposlene. Aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu zaposleni jemljejo kot pozitiven pristop podjetja za dobro počutje zaposlenih. Prav tako smo ugotovili, da podjetja tovrstne aktivnosti zagotavljajo, ker dejansko verjamejo v pozitivne učinke in ne samo ker je aktivnosti predpisala država z zakonodajo. Z gotovostjo lahko trdimo, da aktivnosti za promocijo zdravja na delovnem mestu pozitivno vplivajo na zaposlene in na njihove odnose med sodelavci ter posledično prinašajo prednosti za delodajalca in pomagajo pri gradnji blagovne znamke podjetja. Zanimivo je, da pozitiven. vpliv na zaposlene ni toliko posledica samih aktivnosti oziroma njihovih vsebin, kot ima pozitiven vpliv občutek zaposlenih, da podjetje skrbi zanje. Skrb podjetja za zaposlene se kaže kot izredno pomemben motivator za zaposlene. Verjetno ne obstaja delodajalec, ki si ne želi imeti zadovoljnih in motiviranih zaposlenih, zato so navadno investicije v promocijo zdravja na delovnem mestu zanemarljive v primerjavi s pozitivnimi učinki.
Ključne besede: zdravje na delovnem mestu, promocija, zadovoljstvo, produktivnost, absentizem, strošek, motivacija, blagovna znamka delodajalca.
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2018; Ogledov: 3577; Prenosov: 373
Celotno besedilo (1,67 MB)

Ključne besede: motivacija, nepremičnina, delovno okolje, zadovoljstvo zaposlenih, magisteriji
Objavljeno v ReVIS: 01.08.2018; Ogledov: 3152; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,64 MB)

Ključne besede: vodja, vodenje, javna uprava, motivacija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2018; Ogledov: 2162; Prenosov: 140
Celotno besedilo (843,90 KB)

Ključne besede: vodenje, motivacija, konflikt, dobri odnosi, dobra plača, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2018; Ogledov: 2176; Prenosov: 136
Celotno besedilo (898,23 KB)