Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Spolna zloraba otrok predstavlja perečo problematiko in kompleksno travmatsko izkušnjo, ki lahko povzroči različne dolgoročne duševne posledice v življenju žrtve. Nova spoznanja na duševnem področju in integracija psihoterapevtskih metod so doprinesla k razvoju različnih oblik kognitivno-vedenjske terapije, med katerimi so tudi pristopi, ki so se izkazali za uspešne pri obvladovanju različnih posledic spolne zlorabe. Namen je raziskati osnovne koncepte in teoretične okvire terapevtskih pristopov TF-CBT in GB-CBT ter njihovo učinkovitost pri obravnavi spolne zlorabe otrok. Metoda: Uporabili smo kritični pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo podatkovnih baz Google Scholar, Science Direct, Sage Journals ter PubMed. Vključitveni kriteriji so: besedilo vsebuje relevantne informacije o obravnavani temi; učinkovitost pristopov TF-CBT in GB-CBT pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok; primerjava pristopov TF-CBT in GB-CBT pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok; oblika obravnave kognitivno-vedenjskega pristopa je jasno opredeljena; polna dostopnost do besedila. V pregledu smo upoštevali PRISMA-standarde. Rezultati: Od začetnih 170.278 zadetkov smo v končno vsebinsko analizo po pregledu celotnega besedila (133) vključili 32 virov. Po hierarhiji dokazov smo imeli različne ravni kakovosti dokazov: sistematični pregled nerandomiziranih kliničnih študij in metaanalize (1), posamezne randomizirane klinične študije (2), posamezne nerandomizirane klinične študije (8), posamezne korelacijske/opazovalne študije (2), sistematični pregled opisnih/kvalitativnih študij (4), posamične opisne/kvalitativne študije (2), mnenja avtorjev/ekspertnih komisij (7). Ugotovitve: Ugotovitve kažejo, da sta tako TF-CBT kot GB-CBT učinkovita pri zmanjševanju simptomov posttravmatske stresne motnje (PTSM), depresije, anksioznosti in drugih psiholoških težav pri otrocih, ki so bili žrtve spolne zlorabe. Prilagajanje terapevtskega procesa razvojni stopnji otroka je ključnega pomena, še posebej pri predšolskih otrocih. V zaključku podamo tudi predloge za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: spolna zloraba otrok, terapevtski pristopi, TF-CBT, GB-CBT, kognitivno-vedenjska terapija.
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2024; Ogledov: 49; Prenosov: 0
Celotno besedilo (812,61 KB)

Opis: eoretična izhodišča: Vloga vodje v zdravstvu ima pomemben vpliv na kakovost dela znotraj zdravstvenega tima. Vodja vzpostavlja jasna pričakovanja glede kakovosti dela in standardov oskrbe pacientov ter spodbuja kulturo odličnosti, kjer so cenjeni nenehno izboljševanje, učenje in inovacije. Poleg tega vodja gradi zaupanje in sodelovanje med člani tima ter zagotavlja potrebne vire, usposabljanje in podporo za zagotavljanje visokokakovostne nege. Z vzorčenjem primernih vedenj, spodbujanjem učinkovite komunikacije in povratnih informacij ter spremljanjem uspešnosti in kakovostnih meril vodja omogoča reševanje težav, izboljšanje procesov dela in optimizacijo oskrbe pacientov. Skratka, vloga vodje v zdravstvu pomembno prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem lahko zdravstveni tim doseže visokokakovostno nego in pozitivne rezultate za paciente. Metoda: Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, s pomočjo katere smo ugotovili subjektivna stališča udeležencev v raziskavi, ki so pripomogla h končnim ugotovitvam. Metodi raziskovanja sta deskriptivna, s katero smo opisali in interpretirali najpomembnejše pojme s proučevanega področja, ter metoda analize, s katero smo analizirali in razčlenjevali primarne podatke, pridobljene z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan na spletni platformi www.1ka.si. Rezultati: Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med 450 zdravstvenih delavcev Splošne Bolnišnice Celje. V raziskovalnem delu smo si zastavili 4 raziskovalna vprašanja in 4 hipoteze. Glede na rezultate, ki smo jih pridobili na podlagi odgovorov izpolnjenih anketnih vprašalnikov, smo vse štiri hipoteze potrdili. Analiza podatkov je pokazala, da obstaja statistično značilna povezava med vključenostjo vodje v sestrske predaje službe/raporte in njihovo vodstveno vlogo, kar potrjuje prvo hipotezo. Večina vprašanih (87,8 %) je poročala, da so vodje najpogosteje vključeni v sestrsko predajo službe/raport. Druga hipoteza je bila prav tako potrjena, saj smo ugotovili pozitiven vpliv vključenosti vodje v delo na oddelku na zadovoljstvo zaposlenih. Analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in zadovoljstvom zaposlenih obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,489, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna. Tretja hipoteza je bila potrjena, kar kaže na pozitiven vpliv vključenosti vodje v delovne procese na kakovost opravljenega dela na oddelku. Statistična analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in trditvijo "Kako pogosto menite, da vas vodja spodbuja, da vaše delo opravljate kakovostno in strokovno pravilno?" obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,495, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna. Četrta hipoteza je bila prav tako potrjena, kar kaže na povezanost med boljšimi odnosi med vodjo in zaposlenimi ter boljšim opravljenim delom na oddelku. Anketiranci so se strinjali, da dobri medsebojni odnosi prispevajo k boljši kakovosti zdravstvene nege. Rezultati Wilcoxonovega testa so pokazali statistično pomembno višjo povprečno vrednost (AS = 4,8; Me = 5) od testne vrednosti (4), kar potrjuje pomembnost pozitivnih odnosov za učinkovito delovanje organizacije Povzetek ugotovljenega kaže, da imajo vodje pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njihova vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov. Razprava: Vloga vodje v zdravstvu je ključna za zagotavljanje kakovosti oskrbe pacientov in učinkovitega delovanja zdravstvenih organizacij. Analiza rezultatov je pokazala, da so zaposleni v večini primerov izkazali visoko zadovoljstvo s svojimi vodjami glede na različne vidike njihovega vodenja, kot so empatija, motivacija ter pravičnost pri reševanju konfliktov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da večja kot je vključenost vodje v proces dela na oddelku, bolj je povezana z večjo pogostostjo spodbujanja zaposlenih za kakovostno opravljeno delo. Povzetek ugotovljenega kaže, da ima vodja pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njena vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov.
Ključne besede: vloga vodje v timu zdravstvene nege, kakovost v zdravstveni negi, timsko delo, vodenje, menedžment.
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: V magistrski nalogi preučujemo precepcije netradicionalnih študentov o terciarnem izobraževanju v Republiki Sloveniji. Med številnimi različnimi skupinami netradicionalnih študentov v nalogi pozornost posvečamo predvsem odraslim netradicionalnim študentom. Omenjene študente v pričujoči raziskavi opisuje starost 25 let ali več in vsaj še ena od družbenih vlog, ki so značilne za odrasle osebe. Na način izbrane kvalitativne raziskovalne paradigme iščemo motive odraslih netradicionalnih študentov za njihov prvi ali ponovni vstop v procese terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ugotavljamo kakšne so njihove študijske izkušnje in kako doživljajo vplive lastne vključitve v procese terciarnega izobraževanja. V magistrskem delu v okviru raziskovalnega vzorca ugotovimo prisotnost uravnoteženosti humanističnih in ekonomističnih motivov za vključitev odraslih oseb v procese terciarnega izobraževanja. Pri študiju odraslim netradicionalnim študentom največ ovir predstavljajo t. i. situacijske ovire. Pomembna ugotovitev je, da so osebe namenskega raziskovalnega vzorca z lastno terciarno izobraževalno izkušnjo na splošno zadovoljne. S pomočjo povezovanja predhodnih teoretičnih ugotovitev in rezultatov pričujoče raziskave, je namen magistrskega dela ugotoviti, kaj lahko v prihodnosti deležniki sistemov terciarnega izobraževanja prispevajo za še izboljšanje terciarnega izobraževanja. Omenjene izboljšave ne bi prinesle koristi le netradicionalnim odraslim študentom, pač pa celotni populaciji študentov ter nenazadnje tudi izobraževalnim inštitucijam, ki sledijo ciljem po povečanju števila vpisov novih tradicionalnih in netradicionalnih študentov. Izsledki raziskave so prav tako lahko v korist vsem odraslim, ki o vključitvi v procese terciarnega izobraževanja šele razmišljajo. Termin »netradicionalni študenti« se v Sloveniji pojavlja relativno kratek čas. V magistrski nalogi preučujemo uporabo tega izraza na podlagi zapisov tujih avtorjev in raziskujemo primernost obravnavanega termina za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: netradicionalni odrasli študenti, terciarno izobraževanje, motivi, ovire, vplivi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe, so ene izmed okužb, ki se pripetijo med zdravstveno obravnavo bolnika in ponazarjajo najpogostejše komplikacije zdravljenja. Obvladovanje in zajezitev tovrstnih okužb mora biti smiselno in usmerjeno k vzrokom za nastanek okužb. Za omejitev okužb je nujno epidemiološko nadzorovanje nalezljivih okužb, saj pripomorejo k zgodnji prepoznavi okužb pri bolniku in takojšnje pravilno ukrepanje. Z izvajanjem splošnih preventivnih ukrepov se lahko zmanjša in omeji tovrstne okužbe. Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužb je higiena rok. Vloga zaposlenih v zdravstvu, predvsem pa medicinskih sester pri preprečevanju in obvladovanju okužb je izjemnega pomena, saj imajo pri vsakdanjem delu največ stika z bolnikom. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen obseg znanja imajo zaposleni v organizaciji s področja nalezljivih okužb. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja, na osnovi anketnega vprašalnika, ki smo ga izdelali na osnovi domače in tuje literature. Osnovna populacija vzorca predstavlja 106 oseb, vseh zaposlenih v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 71. Realizacija vzorca je v 66,98 %. Rezultati: Ugotovili smo, da pri sodelujočih v raziskavi izobrazba med zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci v manjši meri vpliva na poznavanje področja obvladovanja in preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom. Rezultati kažejo, da vsi zaposleni poznajo pomen bolnišničnih okužb, točno definicijo bolnišničnih okužb pa pozna 72 % vprašanih. 95 % zaposlenih je mnenja, da z upoštevanjem pripravljenih navodil pripomorejo k omejitvi ter preprečevanju širjenja infektivnih bolezni. 80 % vprašanih je mnenja, da je najpomembnejši ukrep za zajezitev nalezljivih okužb higiena rok. 73 % osebja meni, da znanja o okužbah, povezanih z zdravjem nima dovolj oz. si kar več kot polovico teh želi dodatnih znanj s tega področja. Razprava: Pojavljanje novih okužb v zdravstvu, je ključni razlog, da je zdravstveno osebje vedno postavljeno novim izzivom. Ugotovili smo, da se osebje v analizirani ustanovi dokaj dobro zaveda in ima pozitivno stališče do izvajanja dejanj za izogib ter ustrezno zajezitev širjenja okužb. Pri poznavanju ukrepov za omejitev širjenje okužb je prišlo do manjših razlik med zdravstvenim osebjem. Vodstvo ustanove se mora zavedati, kako pomembno je graditi kakovost dela zaposlenih z nudenjem dodatnih izobraževanj vsem zaposlenim in izvajanjem rednih nadzorov na področja preprečevanja kot tudi omejitve širjenja infektivnih okužb.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, ukrepi preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom, opolnomočenje zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,89 MB)

Opis: Izhodišča: Število carskih rezov raste, to težavo pa lahko rešujemo z večjim številom poskusov zunanjega obrata ploda na glavico. Na pričakovani datum poroda je v medenični vstavi približno 3–4 % vseh plodov. Zunanji obrat ploda na glavico je zelo pomembna porodniška intervencija, ki vpliva na zmanjšano število porodov s carskim rezom. Medenična vstava ploda je lahko posledica materine ali plodove abnormalnosti, lahko pa zgolj naključje. Vloga babice pri poskusu zunanjega obrata ploda na glavico je zelo pomembna. Nosečnice so premalo ozaveščene o možnosti zunanjega obrata ploda in premalo strokovno informirane o poteku te intervencije. Na poskus obrata prihajajo pretirano zaskrbljene in mentalno slabo pripravljene. Namen magistrskega dela je proučiti vlogo babice pri zunanjem obratu ploda pri nosečnicah s plodom v medenični vstavi. Metode: Magistrsko delo temelji na deskriptivni metodi dela in kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje primarnih podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Anketiranje je potekalo z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika med obravnavanjem nosečih kandidatk za poskus posega zunanjega obrata ploda v ljubljanski porodnišnici. Rezultati: Ugotovitve naše raziskave kažejo, da so bile vključene nosečnice v raziskavi zadovoljne s predporodnim varstvom. Poleg tega so bile zadostno in kakovostno informirane ter so na obravnavo prišle pozitivno pripravljene. Anketiranke so babico ocenile kot najpomembnejšo strokovno osebo na dan obravnave (poskusa zunanjega obrata ploda). V raziskavi je sodelovalo 50 nosečih anketirank. Razprava: Temeljno izhodišče vsake anketirane nosečnice je, da si želi vaginalni porod, zato se večina v času nosečnosti odloči za poskus zunanjega obrata ploda. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo, da je babica izredno pomemben člen tima v celostni obravnavi nosečnice.
Ključne besede: Ključne besede: Zunanji obrat, babica, medenična vstava, carski rez.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,76 MB)