11. WHO kot varuh pravice do zdravja : magistrsko deloLaura Glaner, 2022, magistrsko delo Opis: Svetovna zdravstvena organizacija je bila kot specializirana agencija v sklopu Združenih narodov ustanovljena v namene varovanja zdravja svetovnega prebivalstva. Globalna prisotnost je danes tista, ki pomaga specializirani agenciji postavljati države v središče njihovega dela. Vseobsegajoč cilj WHO je zagotoviti zdravo življenje in uživanje pravice do zdravja na vseh ravneh ter spodbujati dobro počutje za vse ljudi ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo. Zajeti želi popolnoma vsa področja, ki bi na kakršen koli način vplivala ali imela korelacijo z zdravjem. Od ustanovitve naprej je obljuba WHO svetu, da bo trajnostno skušala odpraviti vse negativne dejavnike, ki vplivajo na človekovo zdravje in uživanje pravice do zdravja v polni meri. Promocija zdravja je ključni dejavnik pri ohranjanju varnega sveta na področju zdravja, ozavestiti pa moramo tudi, da je naloga vseh držav in WHO po načelu medsebojne pomoči omogočati tudi vsem ranljivim skupinam, da imajo lahko človeka vredno življenje. Tradicionalno je bilo zdravje obravnavano kot zasebna in ne javna domena. Zdravje je bilo razumljeno kot odsotnost bolezni, vendar je evolucija omogočila opredelitev zdravja kot družbenega vprašanja. Kot varuh zdravja nima samo naloge varovati zdravje, ampak tudi njemu pridruženo pravico. Pravica do zdravja je nujen predpogoj za varovanje pravice do življenja. Pravica do življenja mora biti obravnavana kot osnova našega obstoja.
Ključne besede: pravica do zdravja, Svetovna zdravstvena organizacija, pravica do življenja, WHO, ključni izzivi prihodnosti zdravja, zdravje, zdravstvena zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 662; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
12. Transnacionalno upravljanje s satelitskimi podatki v podporo implementacije Pariškega sporazuma : magistrsko deloMaja Stanišič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali, ali mednarodna ureditev satelitskih podatkov omogoča ali pa nasprotno ovira učinkovito implementacijo Pariškega sporazuma. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske, komparativne in sintetične raziskovalne metode magistrsko delo ugotovi, da so satelitski podatki ključen vir za sistematično merjenje obveznosti Pariškega sporazuma. Tovrstna podpora pa se lahko učinkovito zagotavlja zgolj, če je vzpostavljena enotna politika odprtih satelitskih podatkov. Magistrsko delo ugotovi, da satelitske podatke ureja mednarodno pravo vesolja, ki ne vzpostavlja načela odprte politike podatkov, saj dejavnost deljenja podatkov kategorizira kot prostovoljno obliko mednarodnega sodelovanja. Na drugi strani magistrsko delo ugotovi, da se je normativni razvoj ureditve satelitskih podatkov nadaljeval preko transnacionalne regulatorne mreže, imenovane Skupina za opazovanje Zemlje, znotraj katere so se sprejela GEOSS načela deljenja podatkov. Ugotovili smo, da je Skupina za opazovanje Zemlje učinkovito operacionalizirala načelo prostovoljnega sodelovanja mednarodnega prava vesolja ter poenotila ureditev odprtih politik satelitskih podatkov v podporo Pariškemu sporazumu. Navedeno smo dokazali z analizo normativnih učinkov GEOSS načel deljenja podatkov na mednarodni in nacionalni ravni. Nazadnje je magistrsko delo Skupino za opazovanje Zemlje kategoriziralo kot harmonizacijsko mrežo neformalne mednarodne zakonodaje, s čimer prispeva k razumevanju dinamike modernega transnacionalnega upravljanja na področju satelitskih podatkov.
Ključne besede: Pariški sporazum, transnacionalno pravo, načelo odprte politike satelitskih podatkov, Skupina za opazovanje Zemlje, neformalna mednarodna zakonodaja, harmonizacijske mreže
Objavljeno v ReVIS: 14.12.2022; Ogledov: 680; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,05 MB) |
13. Obravnava prekrška z elementi kaznivega dejanja : študija primera nezakonitega lova divjadiSamo Žerdoner, 2022, magistrsko delo Opis: Skozi vso zgodovino lovstva se na tem področju pojavljajo zelo različni interesi, ki se odražajo tako v odnosih oblasti kot tudi širše javnosti do te panoge. Splošna javnost je namreč vedno bolj ozaveščena in zato tudi kritična do vseh posegov v naravo, do lova in lovstva, kar od lovcev terja vedno strožja in bolj jasno določena pravila obnašanja do živali, narave in javnosti. Pri lovu se namreč v nezanemarljivem obsegu soočamo z nezakonitim lovom, kjer je pogosto težko ločiti med prekrškom in kaznivim dejanjem. V zakonodaji je sicer zapisano, da se tisti, ki brez dovoljenja ali neupravičeno lovi in ubije ter rani žival, ali pa jo ujame živo, kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom. Kazenski zakonik torej že opredeljuje dejanje nezakonitega lova, ki se lahko obravnava kot prekršek ali pa kot kaznivo dejanje. V magistrskem delu proučujemo in opredeljujemo dejavnost skozi problem, ki se nanaša na ustreznost zakonodaje v tistem delu, ko je v primeru nezakonitega lova treba prepoznati razliko med prekrškom in kaznivim dejanjem. Zakonodajno se sicer vsak nedovoljen lov dojema kot prekršek, šele ob uplenitvi ali zastrelitvi živali pa lahko dobi tudi epilog kaznivega dejanja. Posledice kaznivega dejanja so tiste, s pomočjo katerih je mogoče ločiti prekršek od kaznivega dejanja. Skozi vsebinsko analizo obravnav in posameznih obrazložitev smo prišli do zaključka, da se večina dejanj nezakonitega lova pri izrečenih ukrepih zaključi kot prekršek, pri čemer ugotavljamo, da tudi če se pri obravnavi primera nezakonitega lova naknadno pokažejo kakšne nepravilnosti in je jasno zaznati znake kaznivega dejanja, pri sodbi storilca, ki je že bil kaznovan za prekršek, pregon prav zaradi načela »ne bis in idem« ni več dopusten. Raziskava nam potrjuje, da je v prihodnosti potrebno pozornost usmeriti v večjo osveščenost vseh vpletenih pri tovrstnih dogajanjih. Sodelovanje in povezanost inšpekcijskih služb s policijo ter upravljalci lovišč ima pri tem ključno vlogo. Z ustrezno strokovno izobrazbo vpletenih pri odkrivanju in ukrepanju v primeru nezakonitega lova bo lažje dosežen konsenz v prepoznavnosti kaznivega dejanja
Ključne besede: prekršek, kaznivo dejanje, nezakoniti lov, zakonodaja, inšpekcijska služba, policija
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 683; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,15 MB) |
14. |
15. |
16. |
17. |
18. Podeljevanje in izvajanje javnih pooblastil na področju zasebnega varovanja : magistrsko deloMiha Koprivšek, 2021, magistrsko delo Opis: Tako v svetu kot v Sloveniji je v zadnjih desetletjih zaznati porast prenosa nekaterih nalog države na druge organizacije. Eden izmed načinov prenosa je javno pooblastilo. To velja tudi za področje varnosti, kjer je vedno večja potreba po teh storitvah pripeljala do pojava, ko država del varnostnega sistema prepušča v izvajanje zasebni gospodarski pobudi. Ker je zasebno varovanje tesno povezano s človekovimi pravicami in je del nacionalnega sistema varovanja in varnosti, sta potrebna natančna zakonska ureditev področja in tudi ustrezen nadzor s strani države ali od nje pooblaščenih organizacij. V magistrskem delu sta predstavljeni pravna ureditev javnega pooblastila in pravna ureditev javnega pooblastila na področju zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji. Podana sta zgodovinska pregleda razvoja zasebnega varovanja v Sloveniji ter pravne ureditve področja, s poudarkom na trenutno veljavni ureditvi. Natančno sta opisana tudi razvoj in delovanje strokovnega interesnega združenja za področje zasebnega varovanja, Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Raziskava temelji na metodi zgodovinske analize – na osnovi poglobljene analize obstoječih virov in literature, uporabljene pa so še pomožne raziskovalne metode, kot so deduktivna/induktivna, primerjalna in logična. Zgodovinska analiza je uporabljena za pregled razvoja in ureditve področja zasebnega varovanja od nastanka panoge v Sloveniji do danes, za proučevanje zakonskih ureditev in sprememb področja skozi čas. Rezultati raziskave v okviru magistrskega dela predstavljajo podlago za razmislek in morebitno izboljšanje ureditve področja zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: javno pooblastilo, zasebno varovanje, zakonodaja, varnost, Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 680; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,39 MB) |
19. Državljanstvo Evropske unije v novejši sodni praksi Sodišča Evropske unije : diplomsko deloTadeja Belcl, 2021, diplomsko delo Opis: Državljanstvo Evropske unije, ki je bilo institucionalizirano z Maastrichtsko pogodbo, nadgrajuje nacionalno državljanstvo. Vsak državljan države članice je torej hkrati državljan Evropske unije. Iz tega koncepta izhajajo različne pravice in dolžnosti, ki jih moramo spoštovati tako državljani Unije kot njene države članice. Za pravno ureditev državljanstva Evropske unije sta pomembni primarna in sekundarna zakonodaja Evropske unije. To diplomsko delo pa ne spregleda obsežne sodne prakse Sodišča Evropske unije, na podlagi katere se je koncept državljanstva Evropske unije od uvedbe spreminjal in dopolnjeval praviloma v okviru postopka predhodnega odločanja. Na odločitve Sodišča Evropske unije in s tem na oblikovanje njegove sodne prakse ima po tem, ko je postala decembra 2009 pravno zavezujoča, pomemben vpliv tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Državljanstvo Evropske unije in pravice, ki izhajajo iz tega koncepta, nam omogočajo boljše in kakovostnejše življenje tako poklicno kot zasebno, ne glede na to, ali smo v domači državi ali državi gostiteljici.
Ključne besede: državljanstvo Evropske unije, Sodišče Evropske unije, sodna praksa, zakonodaja Evropske unije, pravice
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2022; Ogledov: 793; Prenosov: 64
Celotno besedilo (763,62 KB) |
20. Prispevek Republike Slovenije v mednarodnih civilnih misijah – ocena vloge slovenske policije : magistrsko deloAllen Lorbek, 2022, magistrsko delo Opis: Z namenom nadzora premirja med Izraelom in sosednjimi državami je Organizacija Združenih narodov leta 1948 vzpostavila prvo mirovno operacijo, imenovano UNTSO. Od takrat dalje se mednarodna skupnost trudi pomagati razreševati konflikte oz. vzpostavljati pogoje za vzpostavitev in ohranjanje miru, vladavine prava ter izgradnjo države. Napotitve v mednarodne mirovne misije in operacije so od nekdaj predstavljale svojevrsten izziv, saj vsaka organizacija in tako tudi policija, upravlja s svojimi lastnimi viri glede na cilje, ki so značilni zanjo, in si prizadeva le-tem slediti. Tako lahko med značilne organizacijske vire štejemo splošne vire, ki vključujejo tudi cilje kadrovanja in financ, kakor tudi fizične (zmožnost opravljanja takšnega dela) ter naravne vire (na primer obveznosti do družine). Zunanje okolje organizacije je pomembno samo zato, ker določa cilje organizacije. Države so tiste, ki na podlagi nacionalne zakonodaje, prioritet, proračuna, strateških interesov in razpoložljivosti kadrov sekundirajo svoje strokovnjake v posamezne misije. Največkrat pa se zatakne ravno pri kadrih: manko kariernega razvoja, pomanjkanje spodbud pristojnih ministrstev za napotitev njihovih ekspertov, pomanjkanje usklajenega kurikuluma usposabljanj in izmenjave dobrih praks, prenizka solidarnost med državami članicami itd. Vse to pa tudi vpliva na uspešnost posamezne misije oziroma njen zagon. Kot ugotavlja DCAF, bi morale vlade razviti jasno politiko do sodelovanja v mednarodnih misijah. Za uspešno delovanje je kadrovski menedžment strateškega pomena vsake sodobne organizacije, tako tudi za slovensko policijo.
Ključne besede: mirovne operacije, napotitve, zakonodaja, kadri, policija
Objavljeno v ReVIS: 28.06.2022; Ogledov: 1355; Prenosov: 92
Celotno besedilo (2,71 MB) |
