31. |
32. |
33. |
34. Odnos državljanov Republike Slovenije do neformalne ekonomijeSanel Čaušević, 2019, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomskega dela so opisani temeljni pojmi, kot je neformalna ekonomija in njen nastanek, razlogi za njen obstoj in izvor. Glavna problematika diplomskega dela je opisana v osrednjem delu in ugotavlja, kaj neformalna ekonomija povzroča, poleg tega pa so podani tudi ukrepi, na kakšen način se Republika Slovenija le-tej zoperstavi. V raziskovalnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ki je bila izvedena med naključno izbranimi prebivalci Republike Slovenije in je pokazala večjo naklonjenost moških in pa samozaposlenih k neformalni ekonomiji. V raziskavi tudi ugotavljam, da imajo najbolj pozitiven odnos do sive ekonomije osebe z mesečnim dohodkom med 1.500 in 2.000 evri ter tisti z dokončano visoko ali univerzitetno izobrazbo. Najbolj negativen odnos do neformalne ekonomije pa imajo glede na rezultate raziskave ženske, osebe z mesečnimi dohodki, nižjimi od 500 evrov, šolajoči in tisti z zaključenim magisterijem.
Ključne besede: Republika Slovenija, neformalna ekonomija, podjetništvo, gospodarstvo, zaposlovanje.
Objavljeno v ReVIS: 11.01.2019; Ogledov: 2650; Prenosov: 163
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
35. |
36. Zaposlovanje mladih v Sloveniji : diplomska nalogaMartina Sever, 2017, diplomsko delo Opis: Zaposlitev mladim omogoči osamosvojitev, saj tako postanejo enakopravni člani družbe in si s tem omogočijo dosego ciljev, ki so si jih vnaprej zastavili. Osrednji problem zaposlovanja je mladinska brezposelnost. Mladi zaradi daljšega izobraževanja na trg dela vstopajo brez delovnih izkušenj in zato tudi težje dobijo zaposlitev. Imajo pa novejše, kompleksnejše znanje ter sklop spretnosti in kompetenc. Velik vpliv na zaposlovanje mladih je imela tudi gospodarska kriza. Namen diplomske naloge je pregled področja zaposlovanja mladih v Sloveniji. V teoretičnem delu so predstavljene osnove v zvezi z zaposlovanjem, dejavniki, ki vplivajo na zaposlovanje mladih, težave, s katerimi se srečujejo pri vstopu na trg dela, brezposelnost mladih ter ukrepi aktivne politike zaposlovanja. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati ankete, izvedene med mladimi, kjer so podani odgovori na vprašanja o vplivu gospodarske krize, metodah iskanja zaposlitve med mladimi, prednostih in slabostih mladih pri zaposlovanju ter mnenja mladih glede delovnih izkušenj.
Ključne besede: mladina, zaposlovanje, trg dela, brezposelnost, iskanje zaposlitve
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 4261; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,79 MB) |
37. Prosti pretok delovne sile v Evropski uniji : magistrsko deloDino Vran, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko prostega pretoka delovne sile v EU. Avtor je analiziral nastanek skupnega trga od ustanovitve Evropske skupnosti leta 1951, ki je s procesom širitve, razvoja in poglabljanja naredila velik korak pri oblikovanju skupnega trga in prostega pretoka delovne sile. Poleg prostega pretoka kapitala, blaga in svobodnega ustanavljanja podjetij, je prost pretok oseb ena izmed štirih glavnih svoboščin državljanov Evropske unije. Te svoboščine omogočajo državljanom EU, da si poiščejo zaposlitev kjerkoli na ozemlju Evropske unije. S širitvijo EU leta 2004 je bila R Slovenija, kljub omenjeni pravici do svobodne izbire države zaposlitve, soočena z omejitvami pri zaposlovanju v drugih državah članicah, saj so nekatere države članice uveljavljale tako imenovano prehodno obdobje, da bi zavarovale svoj trg pred prevelikim zaposlovanjem državljanov novih članic EU, ki je trajalo do 2011. Avtor na primeru Slovenije predstavi posamezna obdobja prehodnega obdobja in analizira potek zaposlovanja v tem času. Avtor v magistrskem delu predstavi, kako se je razvil skupni trg in kako se uresničuje svoboda do prostega pretoka oseb na tem skupnem trgu. Ugotavlja ali je za konkurenčnost EU pomembno, da se zviša stopnja izobrazbe delovne sile. Raziskuje ali se iskalci zaposlitve pri izvajanju pravice do prostega pretoka delovne sile, srečujejo s težavami v praksi, ki jim otežujejo ali celo preprečujejo, da bi dosegli zasledovano zaposlitev v drugi državi članici. Ugotavlja tudi, ali in kako se je z ustanovitvijo skupnega EU prostora in s tem v zvezi prostega pretoka delovne sile povečalo število migracij znotraj EU, še zlasti po letu 2008 ob začetku gospodarske krize, ter kako poteka tok migracij danes.
Ključne besede: delovna sila, prosti pretok, omejevanje gibanja, prepoved gibanja, zaposlovanje, trg delovne sile, migracije, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3084; Prenosov: 191
Celotno besedilo (5,08 MB) |
38. |
39. |
40. Zaposlovanje in ohranjanje zaposlitve invalidov : magistrsko deloMaja Šebalj, 2010, magistrsko delo Ključne besede: delovni invalid, zaposlovanje, rehabilitacija, invalidska podjetja, kvota, delovno razmerje, delavec, invalid
Objavljeno v ReVIS: 01.08.2018; Ogledov: 2553; Prenosov: 130
Celotno besedilo (719,57 KB) |
