Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: eoretična izhodišča: Vloga vodje v zdravstvu ima pomemben vpliv na kakovost dela znotraj zdravstvenega tima. Vodja vzpostavlja jasna pričakovanja glede kakovosti dela in standardov oskrbe pacientov ter spodbuja kulturo odličnosti, kjer so cenjeni nenehno izboljševanje, učenje in inovacije. Poleg tega vodja gradi zaupanje in sodelovanje med člani tima ter zagotavlja potrebne vire, usposabljanje in podporo za zagotavljanje visokokakovostne nege. Z vzorčenjem primernih vedenj, spodbujanjem učinkovite komunikacije in povratnih informacij ter spremljanjem uspešnosti in kakovostnih meril vodja omogoča reševanje težav, izboljšanje procesov dela in optimizacijo oskrbe pacientov. Skratka, vloga vodje v zdravstvu pomembno prispeva k ustvarjanju okolja, v katerem lahko zdravstveni tim doseže visokokakovostno nego in pozitivne rezultate za paciente. Metoda: Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, s pomočjo katere smo ugotovili subjektivna stališča udeležencev v raziskavi, ki so pripomogla h končnim ugotovitvam. Metodi raziskovanja sta deskriptivna, s katero smo opisali in interpretirali najpomembnejše pojme s proučevanega področja, ter metoda analize, s katero smo analizirali in razčlenjevali primarne podatke, pridobljene z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom, ki je bil oblikovan na spletni platformi www.1ka.si. Rezultati: Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med 450 zdravstvenih delavcev Splošne Bolnišnice Celje. V raziskovalnem delu smo si zastavili 4 raziskovalna vprašanja in 4 hipoteze. Glede na rezultate, ki smo jih pridobili na podlagi odgovorov izpolnjenih anketnih vprašalnikov, smo vse štiri hipoteze potrdili. Analiza podatkov je pokazala, da obstaja statistično značilna povezava med vključenostjo vodje v sestrske predaje službe/raporte in njihovo vodstveno vlogo, kar potrjuje prvo hipotezo. Večina vprašanih (87,8 %) je poročala, da so vodje najpogosteje vključeni v sestrsko predajo službe/raport. Druga hipoteza je bila prav tako potrjena, saj smo ugotovili pozitiven vpliv vključenosti vodje v delo na oddelku na zadovoljstvo zaposlenih. Analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in zadovoljstvom zaposlenih obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,489, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna. Tretja hipoteza je bila potrjena, kar kaže na pozitiven vpliv vključenosti vodje v delovne procese na kakovost opravljenega dela na oddelku. Statistična analiza je pokazala, da je med trditvijo "Vodja je vključen v proces dela na oddelku" in trditvijo "Kako pogosto menite, da vas vodja spodbuja, da vaše delo opravljate kakovostno in strokovno pravilno?" obstajala statistično pomembna povezava (Spearmanov koeficient = 0,495, p-vrednost < 0,05), ki je bila pozitivna in srednje močna. Četrta hipoteza je bila prav tako potrjena, kar kaže na povezanost med boljšimi odnosi med vodjo in zaposlenimi ter boljšim opravljenim delom na oddelku. Anketiranci so se strinjali, da dobri medsebojni odnosi prispevajo k boljši kakovosti zdravstvene nege. Rezultati Wilcoxonovega testa so pokazali statistično pomembno višjo povprečno vrednost (AS = 4,8; Me = 5) od testne vrednosti (4), kar potrjuje pomembnost pozitivnih odnosov za učinkovito delovanje organizacije Povzetek ugotovljenega kaže, da imajo vodje pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njihova vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov. Razprava: Vloga vodje v zdravstvu je ključna za zagotavljanje kakovosti oskrbe pacientov in učinkovitega delovanja zdravstvenih organizacij. Analiza rezultatov je pokazala, da so zaposleni v večini primerov izkazali visoko zadovoljstvo s svojimi vodjami glede na različne vidike njihovega vodenja, kot so empatija, motivacija ter pravičnost pri reševanju konfliktov. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da večja kot je vključenost vodje v proces dela na oddelku, bolj je povezana z večjo pogostostjo spodbujanja zaposlenih za kakovostno opravljeno delo. Povzetek ugotovljenega kaže, da ima vodja pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj njena vključenost v delo na oddelku pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kakovost opravljenega dela. Raziskava v Splošni bolnišnici Celje je pokazala, da so zaposleni najbolj zadovoljni z vodjami, ki delujejo empatično, motivacijsko ter pravično. Poleg tega so dobri odnosi med vodjo in zaposlenimi ključni za zagotavljanje boljše kakovosti zdravstvene nege. Pomembnost načel kakovosti je izpostavljena, pri čemer je visoka prioriteta dana kakovostni oskrbi pacientov.
Ključne besede: vloga vodje v timu zdravstvene nege, kakovost v zdravstveni negi, timsko delo, vodenje, menedžment.
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe, so ene izmed okužb, ki se pripetijo med zdravstveno obravnavo bolnika in ponazarjajo najpogostejše komplikacije zdravljenja. Obvladovanje in zajezitev tovrstnih okužb mora biti smiselno in usmerjeno k vzrokom za nastanek okužb. Za omejitev okužb je nujno epidemiološko nadzorovanje nalezljivih okužb, saj pripomorejo k zgodnji prepoznavi okužb pri bolniku in takojšnje pravilno ukrepanje. Z izvajanjem splošnih preventivnih ukrepov se lahko zmanjša in omeji tovrstne okužbe. Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužb je higiena rok. Vloga zaposlenih v zdravstvu, predvsem pa medicinskih sester pri preprečevanju in obvladovanju okužb je izjemnega pomena, saj imajo pri vsakdanjem delu največ stika z bolnikom. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen obseg znanja imajo zaposleni v organizaciji s področja nalezljivih okužb. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja, na osnovi anketnega vprašalnika, ki smo ga izdelali na osnovi domače in tuje literature. Osnovna populacija vzorca predstavlja 106 oseb, vseh zaposlenih v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 71. Realizacija vzorca je v 66,98 %. Rezultati: Ugotovili smo, da pri sodelujočih v raziskavi izobrazba med zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci v manjši meri vpliva na poznavanje področja obvladovanja in preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom. Rezultati kažejo, da vsi zaposleni poznajo pomen bolnišničnih okužb, točno definicijo bolnišničnih okužb pa pozna 72 % vprašanih. 95 % zaposlenih je mnenja, da z upoštevanjem pripravljenih navodil pripomorejo k omejitvi ter preprečevanju širjenja infektivnih bolezni. 80 % vprašanih je mnenja, da je najpomembnejši ukrep za zajezitev nalezljivih okužb higiena rok. 73 % osebja meni, da znanja o okužbah, povezanih z zdravjem nima dovolj oz. si kar več kot polovico teh želi dodatnih znanj s tega področja. Razprava: Pojavljanje novih okužb v zdravstvu, je ključni razlog, da je zdravstveno osebje vedno postavljeno novim izzivom. Ugotovili smo, da se osebje v analizirani ustanovi dokaj dobro zaveda in ima pozitivno stališče do izvajanja dejanj za izogib ter ustrezno zajezitev širjenja okužb. Pri poznavanju ukrepov za omejitev širjenje okužb je prišlo do manjših razlik med zdravstvenim osebjem. Vodstvo ustanove se mora zavedati, kako pomembno je graditi kakovost dela zaposlenih z nudenjem dodatnih izobraževanj vsem zaposlenim in izvajanjem rednih nadzorov na področja preprečevanja kot tudi omejitve širjenja infektivnih okužb.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, ukrepi preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom, opolnomočenje zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,89 MB)

Opis: Izhodišča: Čustveno stabilen zdravstveni delavec je manj dovzeten za doživljanje negativnih čustev. Svoje delo opravlja bolj kakovostno in celovito, čustveno neravnovesje pa vodi v napake pri delu in s tem škoduje tako pacientu kot tudi delovni organizaciji. Namen naše raziskave je raziskati čustveno stabilnost med zdravstvenimi delavci v urgentni dejavnosti. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo s tehniko anketiranja zbrali podatke, ki smo jih nato strukturirali in analizirali, za teoretični del pa uporabili sekundarne vire, pridobljene s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature. V raziskavi je sodelovalo 92 zaposlenih delavcev v zdravstveni negi s srednješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketirancev (55 %; 50) lahko obvlada stres na delovnem mestu. Izgorelost na delovnem mestu je občutila večina anketirancev (61 %; 56). Menimo, da je zaradi pomanjkanja možnosti pogovora s strokovnim osebjem v organizaciji večina zdravstvenih delavcev iz tega razloga že morala koristiti bolniški stalež. Pogovor s sodelavci in/ali nadrejenimi je zelo koristen in zdravstvenim delavcem pomaga pri obvladovanju svojih čustev. Organizacije premalo zagotavljajo dodatna usposabljanja na temo obvladovanja stresa in čustev v urgentni dejavnosti, kar se izvaja, pa ni zadovoljivo. Razprava: Čustvena stabilnost zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnosti vpliva na pojav stresa, obvladovanje stresa in na pojav izgorelosti. Za zdravstvene delavce je torej nujno, da se naučijo različnih metod, ki jim bodo pomagale pri obvladovanju čustev ter posledično doživljanju stresa in izgorelosti na delovnem mestu.
Ključne besede: čustvena stabilnost, stres, izgorelost, zdravstveni delavci, urgentna dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 6
Celotno besedilo (603,59 KB)

Opis: Izhodišča: Implementacija celovitega upravljanja kakovosti zahteva proaktivnost za uresničevanje vrednot celovitega upravljanja kakovosti, kot je izvedba ustreznega ukrepa na ustrezen način, kot tudi vzdrževanje uspešnosti nalog v potrebnem obsegu. Več rezultatov raziskav je poročalo, da celovito vodenje kakovosti pozitivno vpliva na uspešnost zdravstvenih ustanov, kar kaže, da je večja verjetnost, da bodo zdravstvene ustanove z implementiranimi sistemi kakovosti sodelovale v praksah celovitega upravljanja kakovosti v nasprotju z zdravstvenimi ustanovami, ki nimajo implementiranih sistemov kakovosti. Metode: Magistrska naloga je temeljila na pregledu literature in kvantitativni metodi dela. V namen raziskovanja je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov, kot instrument je bila uporabljena anketa, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, kakšno je zadovoljstvo zaposlenih ob implementaciji sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Populacija v raziskavi so bili zaposleni v izbrani zdravstveni organizaciji, katerim je bil posredovan anketni vprašalnik (kvotno vzorčenje). Anketa je bila pripravljena v spletnem orodju 1ka in je bila po predhodnem soglasju izbrane zdravstvene organizacije razposlana na službene elektronske naslove zaposlenih v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultat ankete so bili preneseni v program SPSS, s pomočjo katerega so bili analizirani s statističnimi testi. Rezultati so prikazali grafično in tabelarno. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 76 oseb. Zaposleni, ki so sodelovali v raziskavi, so zadovoljstvo z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ocenili s povprečno oceno 3,48, na petstopenjski lestvici, kar ne odraža pretiranega zadovoljstva. Anketiranci so glede na rezultate raziskave najbolj zadovoljni z dejavnikom okolja pri implementaciji sistema vodenja kakovosti. Demografski dejavniki glede na rezultate raziskave ne vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih z implementacijo sistema vodenja kakovosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Razprava: Raziskava zagotavlja pomembne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost implementacije in zadovoljstvom zaposlenih z njo. Magistrska naloga poleg samih sistemov kakovosti predstavlja dejavnike in ovire za uspeh implementacije sistemov vodenja kakovosti, ki bodo vodilnim omogočil, da usmerjajo svoja prizadevanja, čas in sredstva za doseganje najboljšega rezultata. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo tudi, da bi morali vodje in oblikovalci politik kakovosti v zdravstvenih ustanovah več pozornosti nameniti ključni vlogi najvišjega vodstva ter zaposlenih in osebja v fazah uvajanja, izvajanja in uspeha sistemov vodenja kakovosti.
Ključne besede: primarno zdravstvo, zdravstveni dom, sistemi vodenja kakovosti, implementacija, zadovoljstvo zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2024; Ogledov: 233; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,02 MB)

Ključne besede: etika, zdravstveni delavci, okužbe, etične dileme, pacient
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2022; Ogledov: 502; Prenosov: 43
Celotno besedilo (834,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...