1. Položaj žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji : magistrsko deloKlara Podnar, 2024, master's thesis Abstract: V delu obravnavamo ženske na vodstvenih delovnih mestih v policiji, njihovo vodenje in enak položaj. Ugotavljamo stanje žensk na vodstvenih mestih in najprimernejši stil vodenja za policijske organizacije. Naš namen je bil predstaviti teoretično podlago s področja vodenja, diskriminacije na podlagi spola ter enakosti in enakopravnosti ter predstaviti delovanje policije s poudarkom na njenih vodstvenih delovnih mestih. Glavni cilji naloge so ugotoviti, v kakšnem odstotku ženske zasedajo vodstvena delovna mesta v policiji, ugotoviti, ali so pri tem diskriminirane, in odgovoriti na vprašanje, ali bi si bilo smiselno prizadevati za uravnoteženost spolov na vodstvenih delovnih mestih v policiji. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi z normativno-dogmatično, deskriptivno, kvantitativno in statistično metodo ter s primerjalno analizo in metodo sinteze. Ugotovili smo, da je žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji izredno malo, da se ženske pri napredovanju še vedno soočajo z določenimi težavami in da uravnoteženost spolov po Zakonu o enakih možnostih žensk in moških še zdaleč ni dosežena. Ugotovili smo tudi, da so ženske enako sposobne in uspešne vodje kot moški, ne samo na splošno, temveč tudi v policijskih organizacijah, ob čemer s sabo prinašajo celo paleto pozitivnih vodstvenih lastnosti. Da bi se stanje izboljšalo, bi morala policija aktivno pristopiti k reševanju tega problema in si prizadevati tudi za spremembo policijske (sub)kulture, ki je izrazito moška in ženskam ni naklonjena. Z našim delom smo k znanosti prispevali na ta način, da smo opravili analizo stanja žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji in izvedli statistično analizo rezultatov. Podatki kažejo, da so ženske v izrazito neenakem položaju, čeprav so enako sposobne, imajo večjo željo po napredovanju in imajo v povprečju celo nekoliko višjo izobrazbo kot moški. Med raziskovanjem smo celo ugotovili, da se delež žensk na vodstvenih položajih z leti zmanjšuje. Že samo ta podatek bi moral v policiji izpostavljeno tematiko potisniti v ospredje. Takšno stanje je bilo namreč umetno vzpostavljeno in je kot tako vzdrževano, zato se ne bo izboljšalo samo od sebe.
Keywords: vodenje, ženske, policija, enakost, spol
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 346; Downloads: 22
 Full text (1,46 MB) |
2. Privilegij zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopku : magistrsko deloKlara Podnar, 2022, master's thesis Abstract: V delu obravnavamo procesno jamstvo privilegij zoper samoobtožbo z vidika kazenskega in prekrškovnega postopka. Ugotavljamo, ali sta vsebina in obseg privilegija v obeh postopkih enaka in v kakšnem odnosu sta oba postopka z ustavno zagotovljenim privilegijem iz 29. člena Ustave Republike Slovenije. Naš namen je bil ugotoviti položaj in vsebino privilegija zoper samoobtožbo v kazenskem in prekrškovnem postopku ter ju med postopkoma primerjati. Glavni cilj magistrskega dela pa je predvsem jasno podana vsebina privilegija zoper samoobtožbo v obeh obravnavanih postopkih. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi s študijem strokovne literature, z uporabo analitične in normativne metode, s pregledom sodne prakse na področju privilegija zoper samoobtožbo ter s sociološko metodo strukturiranega intervjuja. Ugotovili smo, da je privilegij zoper samoobtožbo pravica osebe tako v kazenskem kot v prekrškovnem postopku, pri čemer razlik v vsebini privilegija med postopkoma ni. Za oba postopka namreč velja uporaba 29. člena Ustave Republike Slovenije in neposredna uporaba 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki skladno z načeli poštenega postopka vključuje tudi privilegij zoper samoobtožbo. Ugotovili smo, da je obseg varstva privilegija v nekaterih primerih hitrega prekrškovnega postopka nižji, vendar je to po mnenju Ustavnega sodišča Republike Slovenije ustrezno glede na težo kršitev v hitrem postopku. Z našim delom smo k znanosti dodali na ta način, da smo med seboj primerjali ureditev privilegija v obeh postopkih in osvetlili njegov pomen v prekrškovnem postopku, saj menimo, da je treba prekrškovni postopek kot del kaznovalnega prava v Sloveniji potisniti v ospredje znanstvenih debat na tem področju. Prav manjša intenzivnost prekrškov v primerjavi s kaznivimi dejanji lahko namreč hitro postane razlog za zanemarjanje in zlorabo človekovih pravic, kar je v luči pravne države nesprejemljivo.
Keywords: prekrškovni postopek, kazenski postopek, privilegij zoper samoobtožbo
Published in ReVIS: 20.12.2022; Views: 1389; Downloads: 126
Full text (815,47 KB) |
3. Strokovni svet za policijsko pravo in policijska pooblastila - problem razlaganja prava : diplomsko deloKlara Podnar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava dve različni tematiki in ju medsebojno povezuje. Prva je teorija prava v delu, ki se nanaša na razlaganje prava. V teoretičnem delu diplomskega dela so tako poleg osnovnih pojmov obravnavani tudi razlagalni argumenti. Druga tematika pa je Strokovni svet za policijsko pravo in policijska pooblastila. Svet je organ znotraj policije, ki skrbi za poenotenje policijskih postopkov in razreševanje vprašanj s področja policijskega prava, ki se pojavijo v operativi ali sistemu samem. Prvi cilj diplomskega dela je pregledati literaturo s področja policijskega prava, policijskih pooblastil in teorije prava v delčku, ki se nanaša na razlaganje pravnih aktov. Drugi cilj diplomskega dela je spoznati, kako Svet deluje, načine, na katerih temeljita njegovo delovanje in odločanje, ter se seznaniti s konkretnim delom oziroma primeri, ki so bili naslovljeni na Svet. Ugotovili smo, da Svet lahko razlaga normativne pravne akte, vendar te razlage nimajo obvezujoče moči. Svet je namreč le posvetovalno telo in tako njegova mnenja ne morejo biti obvezujoča. Zastavljen namen ni bil v celoti izpolnjen, saj je presegal obseg diplomskega dela. Tako smo lahko samo za en primer opredelili, katere vrste razlagalnih argumentov so v njem uporabljene. Izkazalo se je, da gre za jezikovno, logično in namensko razlago.
Published in ReVIS: 29.10.2019; Views: 2360; Downloads: 151
Full text (1,23 MB) |
