1. VLOGA DRUŽINE IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PRI OHRANJANJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA ŽENSKE V POPORODNEM OBDOBJUDragana Novakov, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Vloga družine in zdravstvenega varstva pri ohranjanju duševnega zdravja ženske v poporodnem obdobju obsega zagotavljanje čustvene podpore, pravočasno prepoznavanje težav in zagotavljanje ustrezne pomoči. Družina, zlasti partner, ustvarja podporno okolje, medtem ko zdravstveni delavci spremljajo stanje ženske, prepoznavajo simptome poporodne depresije in usmerjajo k ustrezni strokovni pomoči. Skupno delovanje obeh je ključno za preprečevanje in zdravljenje duševnih motenj ter ohranjanje zdravja ženske. Namen raziskave je raziskati vlogo zdravstvenega varstva in družine pri ohranitvi poporodnega duševnega zdravja žensk.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila intervjuvanje. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski. V raziskavo smo vključili ženske, ki so po porodu imele težave v duševnem zdravju. Pogoj vključitve je bil, da so ženske rodile v letu 2023. V intervju je bilo vključenih šest žensk. Raziskava je bila narejena junija 2024.
Rezultati: Večina intervjuvank je imela omejene informacije o poporodnem duševnem zdravju in niso razumele resnosti poporodne depresije. Dve sta bili dobro obveščeni zaradi zdravstvenega ozadja in delovnih izkušenj, ena pa je omenila, da je poporodna depresija v njeni družini tabu tema. Vse intervjuvanke so pričakovale podporo partnerja ali družine in so se srečale s čustvenimi težavami v poporodnem obdobju. Družina je pogosto igrala pomembno vlogo pri podpori, čeprav dve osebi nista imeli praktične podpore staršev, ena zaradi predsodkov o duševni bolezni. Tri so prejele praktično pomoč partnerja, dve pa je nista; ena je bila obsojana kot slaba mati, druga je imela nasilnega partnerja. Vse intervjuvanke so bile zadovoljne s fizičnim pregledom in oskrbo patronažne medicinske sestre, še posebej z nasveti za skrb za dojenčka. Dve osebi sta izrazili nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja vprašanj o psihičnem počutju in celostne podpore. Pri dveh osebah je patronažna medicinska sestra pomembno prispevala k prepoznavanju znakov depresije. Vse intervjuvanke so prejele pomoč osebnega zdravnika, ki jih je napotil k specialistom, kot so psihologi, psihiatri ali terapevti. Večina je bila deležna psihoterapije ali svetovanja, nekatere so prejele tudi peroralno terapijo. Ena oseba ni bila zadovoljna z obsegom terapevtskih srečanj in je prejela predvsem zdravljenje z zdravili. Med neformalnimi oblikami pomoči so poudarile izmenjavo izkušenj in nasvetov v podpornih skupinah. Dve osebi sta navedli večjo vlogo partnerjev pri gospodinjskih opravilih.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da ima družina ključno vlogo pri zagotavljanju čustvene in praktične podpore ženskam v poporodnem obdobju ter pri prepoznavanju znakov poporodne depresije. Zdravstveno varstvo je ključno za obveščanje, prepoznavanje simptomov in zdravljenje težav. Uspešnost zdravljenja je odvisna od hitrosti prepoznavanja simptomov in začetka ustreznega zdravljenja, kar lahko zmanjša potrebo po nujnih posegih. Različne izkušnje poudarjajo potrebo po prilagodljivem in odzivnem sistemu podpore za matere v poporodnem obdobju. Visoka pričakovanja glede podpore kažejo na potrebo po celostnem pristopu zdravstvenih in družinskih sistemov. Pomanjkanje čustvene podpore in nezadostno terapevtsko svetovanje sta pogosti težavi, ki zahtevata izboljšave v sistemih podpore.
Keywords: Ključne besede: vloga družine, vloga zdravstvenega varstva, ohranjanje duševnega zdravja ženske, poporodno obdobje.
Published in ReVIS: 29.08.2024; Views: 320; Downloads: 24
 Full text (1,81 MB) |
2. IZGORELOST IN TELESNA SIMPTOMATIKA MED ŽENSKAMIMaruša Trdin, 2024, not set Abstract: V vsakodnevnih življenjskih izzivih se je skoraj nemogoče izogniti stresu. Stres nam
omogoča, da se prilagodimo različnim življenjskim situacijam. Pomembno je prepoznati
razlike med dobrim in slabim stresom ter stresom, ki traja daljše časovno obdobje in vodi v
stanje izgorelosti. Na izgorelost lahko vplivajo delo, osebnostne značilnosti, življenjski slog
ipd. Telo nas opozarja z znaki, da je treba nekaj spremeniti. Pogosto se pred nastopom
izgorelosti osebe v tej fazi še bolj usmerijo v delo in so storilnostno naravnave. V tej fazi
lahko telesna simptomatika povsem izgine in oseba misli, da je konec njenih težav. Pogosto
pa je to zgolj faza, ki privede do globljih zapletov. Kasneje se lahko pokažejo težave na
kognitivnem področju. Oseba lahko začne izgubljati spomin, postaja izjemno utrujena in
neproduktivna. Iz prve faze izgorelosti se simptomi začnejo poglabljati. Pomembno je
prepoznati napredek simptomatike in v tej fazi poiskati pomoč (zdravnik), da ne pride do
zadnje faze izgorelosti, v kateri se pojavljajo simptomi porušenega imunskega sistema,
tresavice, izgube zavesti. Naš namen diplomskega dela je bil predstaviti telesno simptomatiko
širši populaciji. Pri kvalitativnem raziskovalnem delu smo vključili sedem intervjuvank, ki so
v preteklosti dobile diagnozo izgorelosti. Iz empiričnega dela smo ugotovili, s kakšno telesno
simptomatiko so se intervjuvanke v obdobju izgorelost srečale in da se je telesna
simptomatika med zdravljenjem spreminjala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so
intervjuvanke pred diagnozo izgorelosti imele telesne simptome, ki so kazali na neravnovesje
v telesu. Zaradi živosti in individualnost vsake posameznice je bilo ugotovljeno, da se je
telesna simptomatika glede na potek bolezni spreminjala in jo je bilo težko opredeliti glede na
stopanje izgorelosti, za kar bi bilo potrebno nadaljnje raziskovanje.
Keywords: izgorelost, stres, telesna simptomatika, ženske, spremembe
Published in ReVIS: 22.08.2024; Views: 315; Downloads: 15
Full text (1,18 MB) |
3. Položaj žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji : magistrsko deloKlara Podnar, 2024, master's thesis Abstract: V delu obravnavamo ženske na vodstvenih delovnih mestih v policiji, njihovo vodenje in enak položaj. Ugotavljamo stanje žensk na vodstvenih mestih in najprimernejši stil vodenja za policijske organizacije. Naš namen je bil predstaviti teoretično podlago s področja vodenja, diskriminacije na podlagi spola ter enakosti in enakopravnosti ter predstaviti delovanje policije s poudarkom na njenih vodstvenih delovnih mestih. Glavni cilji naloge so ugotoviti, v kakšnem odstotku ženske zasedajo vodstvena delovna mesta v policiji, ugotoviti, ali so pri tem diskriminirane, in odgovoriti na vprašanje, ali bi si bilo smiselno prizadevati za uravnoteženost spolov na vodstvenih delovnih mestih v policiji. Pri raziskovanju smo si pomagali z uporabo več metod, med njimi z normativno-dogmatično, deskriptivno, kvantitativno in statistično metodo ter s primerjalno analizo in metodo sinteze. Ugotovili smo, da je žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji izredno malo, da se ženske pri napredovanju še vedno soočajo z določenimi težavami in da uravnoteženost spolov po Zakonu o enakih možnostih žensk in moških še zdaleč ni dosežena. Ugotovili smo tudi, da so ženske enako sposobne in uspešne vodje kot moški, ne samo na splošno, temveč tudi v policijskih organizacijah, ob čemer s sabo prinašajo celo paleto pozitivnih vodstvenih lastnosti. Da bi se stanje izboljšalo, bi morala policija aktivno pristopiti k reševanju tega problema in si prizadevati tudi za spremembo policijske (sub)kulture, ki je izrazito moška in ženskam ni naklonjena. Z našim delom smo k znanosti prispevali na ta način, da smo opravili analizo stanja žensk na vodstvenih delovnih mestih v policiji in izvedli statistično analizo rezultatov. Podatki kažejo, da so ženske v izrazito neenakem položaju, čeprav so enako sposobne, imajo večjo željo po napredovanju in imajo v povprečju celo nekoliko višjo izobrazbo kot moški. Med raziskovanjem smo celo ugotovili, da se delež žensk na vodstvenih položajih z leti zmanjšuje. Že samo ta podatek bi moral v policiji izpostavljeno tematiko potisniti v ospredje. Takšno stanje je bilo namreč umetno vzpostavljeno in je kot tako vzdrževano, zato se ne bo izboljšalo samo od sebe.
Keywords: vodenje, ženske, policija, enakost, spol
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 346; Downloads: 22
Full text (1,46 MB) |
4. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja glede na spolAnja Bregar Izlakar, 2024, not set Abstract: Vzpostavljanje enakosti med spoloma je postopen proces, saj zahteva spremembe v temeljih družbene strukture. Te spremembe se odvijajo počasi, saj zahtevajo sodelovanje vseh deležnikov in vpletenost številnih dejavnikov. Družbene vloge spolov so bile v preteklosti povsem različne oz. nasprotne od današnjih. Sprememba oz. prestrukturiranje je zaradi tega obsežno in se odvija počasi. Zato smo v diplomski nalogi analizirali delitev družbene moči med moškimi in ženskam ter spremembo modernizacije med vzgojo otroka in službeno kariero. Primerjava med družbenimi vlogami spolov v preteklosti in danes kaže na zmanjševanje razlik, vendar enakosti med spoloma kljub prizadevanjem še nismo dosegli. Iz opravljene raziskave (kvalitativna – polstrukturiran intervju) ugotavljamo, da se nekatere razlike ohranjajo na področju delitve dela pri vzgoji otrok in družinskih opravilih. V partnerskem odnosu je z ekonomsko neodvisnostjo obeh partnerjev prišlo do pogojev za njuno enakost, vendar je v praksi to drugače. Raziskava je pokazala, da ženske še vedno prevzemajo ključno vlogo pri skrbi za otroke, čeprav se vanjo vključujejo tudi moški. Ženske tako večinoma skrbijo za otroka v primeru bolezni (to vlogo postopoma prevzamejo tudi moški, predvsem če ženska ne more zaradi službenih obveznosti). Ženske tudi večinoma prevzemajo naloge v povezavi s šolskimi obveznostmi (pomoč otrokom pri šolskih nalogah, roditeljski sestanki ipd.), moški le izjemoma. Ženske tako še vedno ohranjajo ključno vlogo pri celostni skrbi za otroka, posledično pa tudi težje usklajujejo poklicno in družinsko življenje. Delovna aktivnost žensk in nezadostno vključevanje očetov v družinski proces privede do problema usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Negotovost na trgu dela negativno vpliva na zasebno življenje, saj zavira urejeno življenje, partnerski odnos in ustvarjanje družine. Poleg tega bolj izobražene ženske v praksi težje najdejo zaposlitev, zasedajo nižja delovna mesta in imajo z isto stopnjo izobrazbe za enako delo nižjo plačo kot njihovi moški kolegi. Delovna aktivnost žensk, preobremenjenost z gospodinjsko vlogo, pozen vstop na trg delovne sile zaradi izobraževanja in težja zaposljivost vodi do odlaganje starševstva, to ima nezanemarljive demografske posledice za družbo.
Keywords: ženske, diskriminacija, enake možnosti, enakost spolov, Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020, intervju.
Published in ReVIS: 06.06.2024; Views: 491; Downloads: 22
Full text (1,14 MB) |
5. |
6. Ohranjanje identitete in asimilacija med slovenskimi izseljenkami v Italijo v preteklega pol stoletjaJana Mikuletič, 2023, not set Abstract: Pričujoča magistrska naloga ilustrira obdobja izseljevanja Slovenk v Italijo v preteklega pol stoletja, natančneje v letih med 1946 in 1996. Nanaša se tudi na njihove identitetne transformacije do današnjega dne.
Njihova pričevanja, pripovedi in osebni spomini ponazarjajo osebna, intimna in čustvena doživljanja selitve. Naloga nam osvetli njihove različne kraje izselitve, raznovrstne motive za odhod, njihovo udejstvovanje v novem življenjskem okolišu, raznolike izkušnje z asimilacijo in jezikovnimi ovirami v vseh letih njihovega bivanja v Italiji.
Glavne ugotovitve naloge so, da so se intervjuvanke preselile predvsem zaradi dela in boljšega zaslužka, sledi ljubezenski razlog, saj so spoznale partnerja Italijana in se zato preselile v Italijo. Tam so se udejstvovale na različne načine, večina si je tam našla delo, se poročila in si ustvarila družino. Na svoje potomce so skoraj vse prenesle slovenski jezik, torej v našem primeru ne drži, da poročene z Italijani jezika na otroke niso prenesle. Malo manj kot polovica intervjuvank meni, da imajo potomci večplastne identitete, torej se danes čutijo Italijane in Slovence, medtem ko v večini same z jasnimi argumenti izrazijo slovensko identiteto tudi po vseh letih življenja v tujini.
Keywords: ženske migracije, Italija, vzroki, asimilacija, vprašanje identitete
Published in ReVIS: 24.10.2023; Views: 809; Downloads: 39
Full text (1,41 MB) |
7. Soočanje mladih z nasiljem nad ženskami v družiniDolores Likar, 2023, not set Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje soočanja mladih z nasiljem nad ženskami v družini. Odločitev izvira iz dejstva, da kljub globalnemu naraščanju nasilja tudi med mladimi, ženskami in družinami, ni mogoče zaslediti raziskav, ki bi bile specifično osredotočene na mlade, njihov odnos, stopnjo ozaveščenosti, prisotnost stereotipov in predsodkov, občutljivost, sprejemljivost ter odgovornost do nasilja nad ženskami v družini. Ravno mladi pa so ključni dejavnik pri preprečevanju in odpravi tovrstnega nasilja. Naloga je bila razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opisali področje nasilja nad ženskami, mlade, njihov položaj v današnji družbi in odnos do nasilja ter se podrobneje opredelili na področje ozaveščanja javnosti o tovrstnem problemu. V empiričnem delu smo s kvantitativno metodo, tj. s pomočjo anketnih vprašanj, pridobili rezultate, na podlagi katerih smo potrdili hipotezi, da mladi nasilje nad ženskami opredeljujejo kot problem zasebne sfere ter ga sprejemajo v preveliki meri. Obenem smo delno potrdili hipotezo, da so mladi premalo ozaveščeni o nasilju nad ženskami v družini, ovrgli pa smo hipotezo, ki je temeljila na dejstvu, da se mladi ne zavedajo zakonske obveze pomoči ženskam, žrtvam nasilja v družini. Dodana vrednost naloge je bila ugotovitev, da je tovrstno nasilje močno prisotno med mladimi, kar dodatno opominja, da je na področju ozaveščanja mladih potrebno storiti še veliko.
Keywords: mladi, ženske, nasilje, ozaveščanje, žrtve
Published in ReVIS: 19.10.2023; Views: 891; Downloads: 56
Full text (1,56 MB) |
8. Pojav stresa pri mladih odraslih ženskahValentina Zupančič, 2023, not set Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali enega najpogostejših sopotnikov današnjega časa – stres in njegovo pojavnosti pri mladih odraslih ženskah. V prvem sklopu teoretičnega dela smo odgovorili na vprašanja, kaj je stres, kakšna je zgodovina raziskovanja le-tega, kaj so stresorji ter kakšne vrste stresa in stresorjev poznamo, kako stres prepoznamo, kakšne so njegove faze, kaj je stresna reakcija ... V nadaljevanju smo področje povezali s celotno temo naše naloge. Opisali smo značilnosti razvojnega obdobja mladih odraslih ter raziskali vlogo žensk nekoč in danes.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 žensk, ki so izpolnjevale kriterije za sodelovanje. Pogoji za sodelovanje so bili, da so ženske samske, v starostnem obdobju mladih odraslih in imajo stalno prebivališče v Koroški regiji. Rezultati raziskave so bili v skladu z našimi pričakovanji, brez večjih odstopanj. Na lestvici ocene stresa od 1 do 10 (kjer 1 pomeni zelo malo in 10 zelo veliko) so intervjuvanke povprečno ocenile svoje trenutno stanje s številom 3. V večini jim stres povzroča študij in/ali službena obveznost, pogosto pa so prisotne skrbi o prihodnosti in težave s socialnimi stiki. Kar zadeva doživljanje stresa in občutka preobremenjenosti zaradi spola so tri intervjuvanke podale odgovor, da le-ta ne vpliva na pojav stresa v njihovem življenju, prav tako so tri ženske mnenja, da se zaradi spola trenutno ne čutijo preobremenjene. Ostale, ki so se s to povezavo strinjale (4), so podale različne odgovore, ki se dotikajo doživljanja stresa zaradi občutka varnosti, družbenega pritiska, kariere in odnosov nasploh. Kljub mnenju štirih intervjuvank, da se trenutno ne čutijo preobremenjene, je prisotno zavedanje, da se v prihodnosti, zaradi usklajevanja družinskih in službenih zadev, to lahko spremeni. Na koncu raziskave smo vse rezultate prikazali tudi v poglavju »Predstavitev rezultatov«.
Keywords: stres, ženske, mladi odrasli, spol, preobremenjenost
Published in ReVIS: 30.09.2023; Views: 675; Downloads: 25
Full text (1,57 MB) |
9. Vpliv morebitne prepovedi zakrivanja na kakovost življenja zakritih muslimanskih žensk : doktorska disertacijaMaja Pucelj, 2023, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija skozi teoretično in empirično raven ponuja poglobljen premislek glede smiselnosti prepovedi zakrivanja obraza v Sloveniji ter (ne)sorazmernosti posega v človekove pravice v primeru sprejetja takšne prepovedi v tej državi. Izvedli smo 1) kvantitativno raziskavo s pomočjo metode anketiranja, kjer smo v letih 2016, 2018 in 2020 skozi spletno anketiranje priložnostno, po principu snežne kepe, anketirali 1.224 anketirancev splošne javnosti, živečih v Sloveniji, kot 2) kvalitativno raziskavo v letih 2016 in 2020/21 ter 2022 s pomočjo 65 izvedenih poglobljenih intervjujev z (ne)zakritimi muslimanskimi intervjuvankami in (ne)muslimanskimi intervjuvanci/-kami v Avstriji, Belgiji, Franciji in Sloveniji, kjer smo s pomočjo pragmatične filozofije ter kritičnega rasnega feminizma raziskovali njihova stališča glede predhodno omenjene teme. Na podlagi študija literature in ugotovitev empirične raziskave smo ugotovili, da v Sloveniji v dani situaciji ni potrebe po sprejetju zakonske prepovedi zakrivanja obraza. Takšno zakonsko urejanje bi bilo nepotrebno zaradi nedokazanega tveganja za javno varnost, vprašljivosti dejanskega vpliva na dosego enakosti spolov v primeru prostovoljne odločitve za zakritje, kulturološke bližine Bošnjakov in zelo omejene uporabe zakrival v Sloveniji, kar bi povzročilo nepotrebno targetiranje peščice zakritih muslimanskih žensk v tej državi, s čimer smo potrdili prvo hipotezo. Na podlagi podrobnejše študije ugotovitev že opravljenih raziskav v
kontekstu argumentacij znotraj testa sorazmernosti, ki ga uporablja ESČP, in sočasno tudi primerjav izhodišč na podlagi razmisleka skozi test sorazmernosti, ki ga je vzpostavil dr. Thomas Jeremy Gunn, smo potrdili drugo hipotezo, in sicer, da bi sprejetje zakonske prepovedi zakrivanja obraza v Sloveniji v dani situaciji predstavljalo nesorazmeren poseg v človekove pravice. Poleg tega smo ugotovili, da ima javnost v Sloveniji bolj negativen odnos do zakrivanja obraza ali zakrivanja na splošno (torej denimo las). Namesto prepovedi zakrivanja obraza, ki se do sedaj izkazalo kot neuspešno, bi morala Slovenija razmisliti o alternativnih možnostih, kot so ohranitev svobode oblačenja, odprtost in prepletenost kultur ter spoštovanje drugih kultur, izkoristiti moč družabnih omrežij in ostalih medijskih struktur za odpravljanje predsodkov pred muslimanskimi ženskami ter oblikovati primerna (virtualna ali fizična) okolja, kjer bi se lahko prikazalo in razpravljalo o načinih za naslavljanje naraščajoče ksenofobije, spodbujanja sovraštva ter preprečevanje nasilja in nadlegovanja žensk, ki se zakrivajo.
Keywords: muslimanske ženske, zakrivanje, človekove pravice, sovraštvo, svoboda oblačenja
Published in ReVIS: 19.09.2023; Views: 977; Downloads: 30
Full text (3,78 MB) |
10. Samopodoba žensk z ADHD v sodobni družbi : diplomska nalogaAnja Rupnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Omemba motnje ADHD se v sodobni družbi pojavlja vedno večkrat. Zaradi nerazumevanja in neinformiranosti o motnji, še vedno prihaja do stigmatizacije obolelih. V diplomski nalogi smo raziskovali, kako se ženske z ADHD doživljajo, kako doživljajo svojo vlogo v družbi in kako se stigma zaradi ADHD potencialno povezuje z njihovo samopodobo.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili trenuten položaj žensk v družbi in kako se je ta položaj skozi čas spreminjal. Nekaj besed smo namenili seksizmu in sistemu patriarhata, ter kako vplivata na blagostanje žensk in družbe kot celote. Nato smo predstavili spol in spolne vloge ter stereotipe o ženskah, saj so pomembni dejavniki pri boljšem razumevanju problematike. Opredelili smo samopodobo, identiteto in samospoštovanje, ki tvorijo celoto samodoživljanja posameznika. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opredelili ADHD, opisali simptomatiko, kako se ga odkriva in zdravi, razlike med spoli ter posledice in komorbidnost motnje.
Empirični del zajema kvalitativno analizo petih polstrukturiranih intervjujev. Vzorec so sestavljale ženske, stare od 20 do 42 let, s potrjeno diagnozo ADHD. Vprašanja so se osredotočala na odnos žensk do družbe ter njihovega položaja v njej, na odnos družbe do ADHD in žensk z ADHD do te motnje ter kako se vse skupaj povezuje z njihovo samopodobo. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli h globljemu razumevanju problematike. Pokazali so, da je potrditev in sprejemanje diagnoze ADHD udeleženkam izjemno pomembna in da sta stigmatizacija ter nerazumevanje družbe pripomogla k njihovi slabši samopodobi. Majhen vzorec in število mlajših udeleženk sta bili glavni omejitvi, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo.
Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje vsakodnevnega doživljanja žensk z ADHD in kako se nerazumevanje in stigmatizacija s strani družbe povezujeta z njihovo samopodobo.
Keywords: motnja ADHD, samopodoba, ženske, spolne vloge, sodobna družba, diplomske naloge
Published in ReVIS: 17.05.2022; Views: 1224; Downloads: 105
Full text (1,18 MB) |
