Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Diplomacija kot ženski poklic
Irena Sevčnikar, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, ženske v diplomaciji, enakost spolov, zgodovinski pregled
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2099; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

2.
3.
4.
Žensko podjetništvo na Koroškem
Maša Kacil, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetništvo, ženske, položaj podjetnic, ovire, podpora
Objavljeno: 12.12.2020; Ogledov: 334; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1020,04 KB)

5.
Vodenje in ženske
Nevenka Lužar, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, ženske, stekleni strop, lepljiva tla, znanje
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 272; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (844,25 KB)

6.
Ženske na vodilnih delovnih mestih v Gorenju, d. d.
Ditka Plesnik, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vodenje, ženske, segregacija, steklena arhitektura, management znanja
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 327; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

7.
Pospeševalnik za ženska podjetja kot rešitev izziva manjše vključenosti žensk v podjetništvu
Eva Natlačen, 2020

Opis: Kljub teoretično enakim možnostim se v podjetništvu opaža, da se ustanovitve podjetja loti manj žensk kot moških. Po podatkih GEM (Global Entrepreneurship Monitor) je v Sloveniji na vodilnem položaju v podjetjih le slaba četrtina žensk, kljub enako visoki ali višji stopnji izobrazbe v primerjavi z moškim. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V prvem delu sem se poglobila v že obstoječe raziskave, ki obravnavajo žensko vključenost v podjetništvu. V empiričnem delu pa sem se posvetila osebnim izkušnjam uveljavljenih slovenskih podjetnic. Raziskala sem ozadje manjše vključenosti žensk v podjetništvo in preverila možnosti pospeševalnika za ženska podjetja kot rešitve za uravnoteženje števila moških in žensk v poslovnem svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ženske podjetnice, ženske, žensko podjetništvo, pospeševalnik za ženska podjetja, ženska podjetja, ženske na vodilnih položajih.
Objavljeno: 12.07.2021; Ogledov: 126; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Družinska vloga zaposlenih žensk
Petra Polanc, 2014

Opis: Zaposlena ženska je danes nekaj povsem običajnega. Poleg tega je samoumevno, da je ženska partnerka in mati. Pogosto pa pozabimo, da je ženska oboje skupaj, torej zaposlena oseba s plačano službo ter pomemben družinski član. Naloga se tako osredotoča na družinsko vlogo zaposlenih žensk v občini Kanal ob Soči. Največjo težavo družinskega življenja žensk predstavlja prav usklajevanje plačanega dela in družinskega življenja. Danes so časi še posebej neugodni, saj je plačano delo težko dobiti, nato pa ga je težko obdržati in uskladiti z družinskimi obveznostmi. Težava žensk pri usklajevanju obojega se je pojavila, ko so ženske množično začele vstopati na trg delovne sile in se tudi veliko bolj izobraževati kot nekoč. Problem se je stopnjeval do te točke, da danes ženske zaradi delovne negotovosti prelagajo materinstvo na kasnejše obdobje. Plačano delo žensk torej pomembno vpliva na kasnejšo odločitev za družino. V zadnjih letih je občutiti pomoč partnerjev, ki postaja iz leta v leto vidnejša. Tu se je pokazal velik napredek, pojavilo se je t. i. »novo očetovstvo«, ki je veliko prispevalo k usklajevanju plačanega dela in družinskega življenja žensk. Teoretični del magistrske naloge, v katerem smo orisali nekaj ustreznih pojmov za obravnavano temo, smo v empiričnem delu podkrepili s strukturiranimi intervjuji dvanajstih zaposlenih žensk iz občine Kanal ob Soči. Ugotavljali smo, kako zaposlene ženske v obravnavani občini usklajujejo plačano delo in družinske obveznosti, komu so razdeljene obveznosti v okviru družine ter ali se zaposlene ženske čutijo prikrajšane za svoje poklicne ambicije zaradi družinskega življenja. Rezultati empirične raziskave so potrdili rezultate oz. videnje teoretikov, da so ženske danes še vedno bolj obremenjene kot moški, vendar imajo vedno večjo pomoč svojih partnerjev pri lažjih nerutinskih opravilih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaposlena ženska, družinsko življenje, novo očetovstvo, vloga ženske, usklajevanje plačanega dela in družinsko življenje, strukturiran intervju
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 96; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

9.
Psihično in fizično nasilje nad ženskami v Zgornjem Posočju
Anja Ručna, 2017

Opis: Nasilje v druţini je zelo zaskrbljujoč pojav, saj še vedno ostaja skrit za štirimi stenami. Najpogostejša oblika nasilja v druţni pa je ravno nasilje nad ţenskami, zato se v diplomski nalogi osredotočam na psihično in fizično nasilje nad ţenskami v Zgornjem Posočju. Pravijo, da je za otroka in mamo najnevarnejše okolje ravno dom oziroma druţina, za ţensko pa je najnevarnejša oseba njen partner. Čeprav bi druţina morala veljati za varen kraj, kjer vladata ljubezen in zaupanje, je ravno tam skritega nasilja največ. Nasilje nad ţenskami danes predstavlja eno izmed najpogostejših kršitev človekovih pravic. Nasilje nad ţenskami je lahko v fizični obliki, psihični obliki, ekonomski obliki ali kot spolno nasilje. V večini primerov je začetni dejavnik psihično nasilje, kasneje pa se počasi pričenja razvijati bodisi fizično, ekonomsko ali spolno nasilje. Za ţensko je sprva nepričakovano, prvi dogodek nasilja skuša opravičevati, ga zanikati ali pa iskati vzroke v sebi. Poznamo več obdobij nasilja, ki si sledijo v začaranem krogu: naraščanje napetosti, obdobje izbruha, obdobje opravičevanj ter obdobje miru ali medenih tednov, ko je ţrtev prepričana, da je nasilja konec in da je zmagala njuna iskrena ljubezen. Ţal pa temu ni tako, temveč se začarani krog vrne na začetek in kroţi, dokler ţrtev ne zbere dovolj poguma za odhod. Prisotnih je tudi veliko dejavnikov, ki ţrtev zadrţujejo v odnosu oziroma ne dopuščajo, da bi lahko ţrtev odšla iz odnosa. Zgornje Posočje leţi na severozahodnem delu Slovenije, ki obsega občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Na prvi pogled dobimo prijeten občutek miru, sproščenosti in povezanosti ljudi med seboj. Kaj pa se v resnici skriva v njihovih domovih, ne moremo predvideti, zato sem se osredotočila na raziskavo, v kolikšni meri je prisotno nasilje v Zgornjem Posočju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Zgornje Posočje, nasilje, ženske, otroci, partnerski odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 90; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

10.
Položaj žensk v punk glasbi
Irena Vrtovec, 2014

Opis: Diplomska naloga predstavlja položaj žensk v punk subkulturi, predvsem razmerje med spoloma in njihovo aktivno udejstvovanje v punk glasbi. Z razvojem glasbe se je razvijala in postajala množična tudi punk subkultura, v kateri so ženske našle svoj prostor za ustvarjanje ter tako postajale vedno bolj dejavne. V nalogi opisujem punk subkulturo tako v svetu kot v Sloveniji in bistvene elemente te subkulture. Poglavje o punk subkulturi zajema način izražanja, načelo DIY (»naredi sam«), vlogo fanzinov in načelo non-profit (neprofitnosti). Naslednje poglavje se osredotoča na gibanje Riot Grrrl in predstavlja njegovo zgodovino, od začetka delovanja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vse do danes. Ravno tako je opisana vloga glasbe in fanzinov ter najpomembnejše glasbene skupine, ki so delovale in pustile največji pečat v gibanju Riot Grrrl. Nato sledi poglavje o ženskah v punk subkulturi, in sicer od samih začetkov integracije žensk pa vse do danes. V nadaljevanju je navedena problematika žensk v tej subkulturi, saj za to še vedno velja, da je v domeni moških predstavnikov. Kot zadnje poglavje teoretičnega dela diplomske naloge pa so predstavljena angažirana besedila nekaterih glasbenih skupin. Empirični del diplomske naloge zajema predstavitev in interpretacijo rezultatov kvalitativne raziskave. S pomočjo individualnih, polstrukturiranih intervjujev so pridobljeni podatki, potrebni za analizo empirične raziskave. Intervjuji so opravljeni s šestimi glasbenicami, ki so aktivne v punk subkulturi. Cilj diplomske naloge je dobiti odgovore na glavno raziskovalno vprašanje glede enakovrednega statusa žensk v punk subkulturi. S pomočjo raziskave, ki sem jo opravila, sem dobila pritrdilni odgovor večine intervjuvank na vprašanje enakovrednega položaja žensk v punk glasbi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: punk, subkultura, ženske, gibanje Riot Grrrl, fanzini, spolna neenakost
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (975,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh