1. Obravnava oseb z demenco v lokalnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBlanka Krivec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca je kronična bolezen, ki postopno slabša posameznikove spominske, kognitivne in vedenjske sposobnosti. Zraven obolelih oseb pa bolezen vpliva tudi na svojce obolelih in hkrati celotno družbo. Tako postaja vedno večji družbeno-socialni problem. Zato je zelo pomembno informiranje prebivalstva o prvih znakih, ko lahko na potek bolezni še nekoliko vplivamo, in vrstah pomoči, ki so na voljo. Metoda: V raziskovalnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodo dela. V raziskavo je bilo vključenih 100 anketiranih, ki so bili slučajnostno zajeti. Za instrument smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo statistično obdelali v programih Microsoft Office Excel in SPSS ter jih grafično in opisno predstavili. Rezultati: Rezultati so pokazali, da si anketiranci želijo preživeti jesen življenja v domačem okolju. Najpogostejša znaka, ki so ju anketiranci označili, sta bili izgubljanje in iskanje stvari ter izguba spomina. Ob prvih znakih bi se najpogosteje obrnili na osebnega zdravnika. Večina pa ne ve, kam bi se obrnila po pomoč, ki bi jo kot svojci potrebovali. Kar 83 % anketirancev bi si želelo več znanja na tem področju. Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da vsi anketiranci poznajo vsaj en znak demence. Prav tako pa jih več kot polovica pozna vsaj eno vrsto pomoči, ki je na voljo osebam z demenco v lokalnem okolju. Slabše je poznavanje pomoči svojcem obolelih oseb, saj 78 % anketiranih pozna samo eno oziroma ne pozna nobene vrste pomoči, ki je na voljo. Kljub temu pa bi si velika večina anketiranih želela pridobiti več znanja na tem področju.
Keywords: demenca, oseba z demenco, svojci, pomoč, lokalno okolje
Published in ReVIS: 07.07.2025; Views: 108; Downloads: 1
 Full text (1,13 MB) |
2. Potenciali za uporabo konoplje pri demenci : pregled literatureSandra Bezjak, 2024, undergraduate thesis Abstract: TEORETIČNA IZHODIŠČA: Demenca je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni v starosti, ki močno vpliva na kakovost življenja obolelih. Farmakološko zdravljenje pogosto ne zadostuje pri lajšanju simptomov, zato narašča zanimanje za alternativne pristope. Raziskovanje terapevtskega potenciala konoplje se je razširilo tudi na področje demence. Zato smo želeli raziskati njen potencial pri obvladovanju simptomov in stališča ter znanja zdravstvenih delavcev glede njene uporabe. METODE: Izvedli smo kakovosten pregled literature in raziskav preko baz COBISS, PubMed, ResearchGate in Google Učenjak. Uporabili smo diagram PRISMA za izbiro relevantnih virov ter prilagojeno lestvico PEDro za oceno kakovosti izbranih študij. REZULTATI: Ugotovili smo, da na temo potencialov konoplje pri demenci obstaja veliko znanstvenih člankov, vendar pa je le malo izvedenih relevantnih in strokovnih študij. To nakazuje na omejitve, povezane s pomanjkanjem reprezentativnih vzorcev in nezadostnim številom kliničnih raziskav. V pregledu je bilo najdenih 16 relevantnih študij, ki so bile tudi ocenjene z lestvico PEDro. Rezultati raziskav kažejo, da kanabinoidi, zlasti THC in CBD, kažejo potencial pri zmanjšanju nevropsihiatričnih simptomov. Prav tako je ugotovljeno, da je raven znanja in stališč medicinskih sester o uporabi konoplje v zdravstveni praksi pomanjkljiva. RAZPRAVA: Povprečna metodološka ocena študij je 4 od 5 točk, kar kaže na zadovoljivo metodološko kakovost. Ugotovljeno je, da uporaba kanabinoidov v medicini potrebuje dodatne raziskave, da bi se lahko uveljavila kot standardna terapija za demenco. Nadaljnje raziskave bi morale vključevati večje število pacientov, raznolikost populacij in dolgoročno spremljanje. Prav tako je ugotovljeno, da je pomemben razvoj izobraževalnih programov za zdravstvene delavce, tako bi se izboljšalo razumevanje terapevtske uporabe konoplje.
Keywords: medicinska uporaba konoplje, endokanabinoidni sistem, konoplja in demenca, vpliv konoplje na demenco, medicinske sestre in konoplja
Published in ReVIS: 23.06.2025; Views: 77; Downloads: 3
Full text (1,54 MB) |
3. SPREMLJANJE BOLNIKOV Z DEMENCO OB FARMAKOLOŠKEM ZDRAVLJENJULucija Erjavec, 2025, undergraduate thesis Abstract: zhodišča: Demenca je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni, ki pomembno vpliva na kognitivne, vedenjske in telesne funkcije bolnikov ter predstavlja velik izziv za zdravstveno oskrbo. Glavni namen raziskave je bil preučiti spremljanje bolnikov z demenco ob farmakološkem zdravljenju, prepoznati izzive, povezane s tem procesom, in ovrednotiti možnosti za izboljšanje prakse.
Metode: Izvedena je bila kvalitativna raziskava s pomočjo fokusnih skupin. V raziskavi je sodelovalo deset zdravstvenih delavcev – pet medicinskih sester in pet zdravnikov – zaposlenih na Nevrološki kliniki, Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Alfreda Šerka, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem v fokusnih skupinah, nato pa analizirani z uporabo tematske analize, kar je omogočilo identifikacijo ključnih tem in kod v izjavah udeležencev.
Rezultati: Med glavnimi izzivi so udeleženci izpostavili pomanjkanje farmakološkega znanja, časovne in kadrovske omejitve ter potrebo po boljši dokumentaciji. Antidementivi, kot so rivastigmin, donepezil, galantemin in memantin, so bili prepoznani kot ključni za zgodnje faze demence, medtem ko so antipsihotiki učinkoviti za obvladovanje vedenjskih simptomov. Sistematična uporaba obrazca BSO-DOS? bi lahko izboljšala spremljanje vedenjskih
sprememb in prilagoditev terapij.
Razprava: Multidisciplinarno sodelovanje, dodatno izobraževanje in uvedba standardiziranih orodij, kot je obrazec BSO-DOS?, so ključni za izboljšanje oskrbe bolnikov. Priporočljivo je tudi večje vključevanje nefarmakoloških metod, ki dopolnjujejo farmakološko zdravljenje in zmanjšujejo neželene učinke.
Keywords: demenca, antidementivi, farmakološko zdravljenje, spremljanje bolnikov z demenco, multidisciplinarni tim.
Published in ReVIS: 26.04.2025; Views: 375; Downloads: 6
Full text (3,48 MB) |
4. Glasbene aktivnosti v institucionalnem varstvu in njihov pomen na počutje oseb z demenco – stališča zaposlenih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaVesna Štumberger Kukovec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Zaradi pospešenega staranja se družba sooča z vedno večjim številom obolelih oseb z demenco. Demenca je bolezen, ki povzroča različne težave, kot so spremembe v kogniciji, socialne in čustvene težave, ki precej vplivajo na življenje oseb z demenco. Z diplomskim delom se poglabljamo v raziskovanje vpliva glasbene terapije in glasbenih aktivnosti na kakovost življena oseb z demenco. Metode: V okviru te raziskave smo uporabili kvalitativni pristop, kjer smo z uporabo polstrukturiranih desetih intervjujih, ki smo jih opravili z zaposlenimi v Domu upokojencev Ptuj, pridobili pomembne vpoglede v njihova stališča in izkušnje o glasbenih aktivnosti v institucionalnem varstvu, pri delu z osebami z demenco. Podatke smo analizirali z induktivnim pristopom, pri čemer smo oblikovali triindvajset kod in jih razvrstili v pet kategorij. Tako smo izpostavili ključne teme in jih povezali z vplivom glasbenih intervencij. Rezultati: Kvalitativna analiza mnenj zaposlenih v Domu upokojencev Ptuj je pokazala, da le-ti menijo, da uporaba glasbenih aktivnosti pri delu z osebami z demenco prinaša številne pozitivne učinke. Zaposleni so poročali o izboljšanju razpoloženja, kognitivnih sposobnosti, komunikacije, socialnih interakcij; osebe z demenco so na ta način tudi lažje izrazile svoja čustva. Z uporabo glasbe se je izboljšalo tudi počutje zaposlenih. Razprava in zaključek: Glasba je izpostavljena kot eden izmed pomembnejših nefarmakoloških pristopov pri delu z osebami z demenco v institucionalnem varstvu. Aktivno vključevanje zaposlenih in redna uporaba glasbenih aktivnosti pri delu z osebami z demenco ter ustrezna izobraževanja na tem področju sta ključna za učinkovito rabo le-teh. Ugotovitve kažejo, da lahko z uporabo novih metod, kot je glasbena terapija, še dodatno prispevamo k izboljšanju življenja oseb z demenco.
Keywords: demenca, glasbene aktivnosti, glasbena terapija, institucionalno varstvo, kakovost življenja
Published in ReVIS: 26.03.2025; Views: 283; Downloads: 26
Full text (5,92 KB)
This document has many files! More... |
5. ZDRAVSTVENA NEGA STAROSTNIKA Z DEMECO V MULTISENZORNEM OKOLJUSandra Kamernik, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca je zahrbtna bolezen, ki se razvija počasi, a enakomerno skozi več let, zaradi česar jo okolica pogosto prepozna šele v napredovani fazi. Osebe z demenco, zlasti v poznejših fazah, imajo omejen dostop do senzorične obogatitve in smiselnih dejavnosti, kar jih pogosto postavlja v vlogo pasivnih prejemnikov oskrbe z malo možnosti za vključevanje v vsakodnevne rutinske aktivnosti. Ta raziskava prepoznava pomen multisenzornega okolja kot nefarmakološke intervencije, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja starostnikov z demenco. Namen diplomske naloge je, da s pomočjo sistematičnega pregleda literature preučimo vpliv multisenzornega okolja na oskrbo starostnika z demenco in vlogo zdravstvene nege pri njegovi implementaciji.
Metoda: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature. Iskanje virov je potekalo v bibliografskih bazah ScienceDirect, PubMed, Google Scholar in Google učenjak, s ključnimi besedami: »starostnik«, »demenca«, »multisenzorno okolje«, »multisenzorna terapija« in »zdravstvena nega«. Iskanje smo omejili na angleško literaturo, objavljeno med leti 2013–2023, z dostopom do celotne vsebine. Ključne besede so bile povezane z Boolovim operatorjem AND. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled je bilo vključeno 16 člankov, katerih podatke smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so: vpliv multisenzornega okolja (MSE) na vedenjske in psihološke simptome demence, pomen individualizirane oskrbe, vloga medicinskih sester in negovalcev, fiziološki učinki MSE, izboljšanje kakovosti življenja ter ovire in priporočila za uporabo MSE. Rezultati pregleda literature kažejo, da ima multisenzorno okolje pomembne pozitivne učinke na vedenjske in psihološke simptome demence, kot so zmanjševanje agresije, tesnobe in apatije, ter prispeva k izboljšanju razpoloženja, komunikacije in fizioloških parametrov. Individualizirana oskrba v multisenzornem okolju se je izkazala kot ključna za doseganje teh učinkov, pri čemer imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri prilagajanju stimulacije potrebam posameznika. Kljub dokazanim prednostim uporabe MSE se še vedno soočamo z ovirami, kot so pomanjkanje prostora, sredstev in usposobljenosti osebja za izvajanje teh intervencij.
Keywords: Starostnik, demenca, multisenzorno okolje, multisenzorna terapija, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 434; Downloads: 20
Full text (1,42 MB) |
6. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA STAREJŠIH ODRASLIH OSEB S KOGNITIVNIM UPADOM PO TOTALNI ENDOPROTEZI KOLKALiljana Koban, 2024, undergraduate thesis Abstract: Življenjska doba se v razvitem svetu hitro podaljšuje, s tem pa nastaja vse več sprememb na telesnem in kognitivnem področju. Zaradi upada telesnih in kognitivnih sposobnosti starejših oseb prihaja do vse več padcev in posledično zlomov. Najbolj pogost je zlom kolčnega sklepa, ki običajno zahteva kirurško zdravljenje pri starejših osebah. Zlomljen kolk nadomestijo z umetnim oziroma totalno endoprotezo. Operacija po zlomu kolka poveča tveganje za zaplete pri zdravljenju, umrljivost in potreba po sami rehabilitaciji. Znano je, da skupek dejavnikov vpliva na sam potek in uspešnost rehabilitacijo, eden izmed dejavnikov tveganja je tudi kognitivni upad, ki povzroči zahtevnejšo obravnavo, saj je prizadeto dojemanje, razumevanje, mišljenje, sklepanje, spomin in pomnenje. Poleg kognitivnega upada, stanja prehranjenosti, funkcionalne ravni pred poškodbo, prisotnost depresije, nizek duševni status, višja starost, so negativni napovedniki uspešnosti rehabilitacije. Fizioterapevtska obravnava starejših oseb s kognitivnim upadom je zelo zahteven in dolgotrajen proces. Dokazano je, da zgodnja obravnava takšnih pacientov ter multidisciplinarni tim vpliva na samo uspešnost rehabilitacije. Pomembno je, da imajo ti pacienti možnost in dostopnost rehabilitacije ne glede na to ali so v domači oskrbi ali v institucionalnem varstvu. Velik pomen ima vloga fizioterapevta in drugih zdravstvenih delavcev ne samo pri rehabilitaciji pacientov, temveč tudi pri preprečevanju padcev in ohranjanju kognitivnih sposobnosti pri starejših osebah. Klinični primer je pritrdil raziskavam, da skupek negativnih dejavnikov, kot so kognitivni upad, visoka starost, prisotnost depresije, slaba prehranjenost, vplivajo na izid rehabilitacije in njeno uspešnost. S proučitvijo literature smo ugotovili, da je kognitivni upad le en dejavnik tveganja, ki napoveduje slabši izid rehabilitacije, zato z zagotovostjo zastavljene hipoteze ne moremo potrditi in ne v celoti zavreči, saj ni dovolj raziskav, ki bi to razmejile. Na tem področju je potrebno še veliko raziskovanja, da bi lahko prišli do zaključkov in priporočil za fizioterapevtsko obravnavo takšnih pacientov.
Keywords: starejše odrasle osebe, kognitivni upad, demenca, zlom kolka, rehabilitacija
Published in ReVIS: 10.12.2024; Views: 550; Downloads: 20
Full text (1,16 MB) |
7. ZDRAVSTVENA NEGA OSKRBOVANCA Z DEMENCOLana Mohorič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Demenca je kronična bolezen, ki vpliva na spomin, razmišljanje in vedenje ter vodi v postopno izgubo samostojnosti. Zdravstvena nega oseb z demenco zahteva celosten pristop, ki vključuje sodobne metode oskrbe. Terapevtska komunikacija poudarja empatičen in razumevajoč odnos, medtem ko validacija temelji na priznavanju občutkov in doživljanja oskrbovancev. Snoezelen metoda ustvarja sproščujoče okolje z uporabo multisenzoričnih dražljajev, glasbena terapija pa spodbuja čustveni izraz in pomiritev. Remotivacijska terapija krepi samospoštovanje in motivacijo, medtem ko biografski pristop temelji na vključevanju življenjskih zgodb oskrbovanca za bolj prilagojeno in spoštljivo oskrbo. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno nego oskrbovancev z demenco.
Keywords: demenca, oskrbovanci z demenco, zdravstvena nega, metode oskrbovanja
Published in ReVIS: 30.10.2024; Views: 743; Downloads: 52
Full text (1013,80 KB) |
8. |
9. Misli, čustva in vedenje prisvojcih oskrbovalcih oseb zdemenco : magistrska nalogaSimon Cigoj, 2022, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo misli, čustva in vedenje svojcev oskrbovalcev oseb z demenco.
Za lažje razumevanje bolezni in obolelega se bralec v teoretičnem delu najprej seznani z nekaterimi ugotovitvami raziskovanja bolezni in bolnika. Tako bralec lahko spozna, kaj sploh demenca je, katere vrste demence poznamo, kaj prinaša v svet obolelega in njegovo okolico, kako se jo je raziskovalo in na njo gledalo skozi zgodovino, kako jo doživljajo oboleli in kako oskrbovalci.
V empiričnem delu opravimo kvalitativno raziskavo s pomočjo intervjujev, ki smo jih opravili z dvanajstimi svojci oskrbovalci. Na ta način spoznamo miselni, čustveni svet in njihovo vedenje pri delu s svojci oskrbovanci obolelimi z demenco, ter pomoč, ki bi jo potrebovali v obdobju pred, ob in po postavitvi diagnoze pri osebi z demenco. V raziskavo so vključeni le oskrbovalci, ki so sorodniki, svojci oskrbovancem.
Raziskava je pokazala, da se skozi obdobja pri oskrbovalcih misli, čustva in vedenje spreminjajo. Ključen razlog za to je spoznanje, da je svojec zbolel. Ob tem raziskava pokaže tudi kako bi lahko družba pomagala oskrbovalcem v času bolezni, ki je prizadela njih svojce.
Keywords: demenca, oskrbovanec, oskrbovalec, misli, čustva, vedenje, magistrske naloge
Published in ReVIS: 23.12.2022; Views: 1247; Downloads: 61
Full text (1,81 MB) |
10. |
