1. |
2. Socialna oskrba starejših osebValentina Puc, 2019 Abstract: Ko se rodi oseba, smo vsi veseli. Ko nekoga izgubimo, smo vsi žalostni. Ali kdaj pomislimo, kako bi lahko spremenili svoje življenje? Način življenja, v katerem živimo, je vsak dan bolj stresen. Dogaja se veliko nesreč. Veliko raziskav je že pokazalo, da so številke iz leta v leto bolj spremenjene – nekatere kažejo tudi v negativne smeri. Ljudje se premalokrat zavedamo, da bi lahko spremenili tempo življenja. Ali se kdaj vprašamo, kaj bo z nami, ko bomo starejši? Ali bo kdo poskrbel za nas?
Diplomska naloga, ki sem jo napisala opisuje in predstavlja možnosti, ki jih imamo ljudje, ko smo starejši. Velikokrat se ljudje znajdemo v situacijah, v katerih naenkrat postanemo odvisni od pomoči drugih. V nalogi sem opisala najboljše možnosti, do katerih imamo vsi pravice.
Found in: ključnih besedah
Keywords: dolgotrajna oskrba, socialna oskrba, Vaskularna demenca, Frontotemporalna demenca, Alzheimerjeva bolezen, pokojnine
Published: 22.11.2019; Views: 1800; Downloads: 130
 Fulltext (1,09 MB) |
3. |
4. |
5. VPLIV STOPNJE DEMENCE NA SODELOVANJE IN POSLEDIČNO IZBOLJŠANJE RAVNOTEŽJA PRI STAROSTNIKIHTonja Kolednik, 2020 Abstract: Teoretična izhodišča: Demenca predstavlja vse večjo skrb za javno zdravje. Poleg primanjkljaja kognicije in sprememb v vedenju se pri ljudeh z blago demenco ali drugo kognitivno okvaro pojavljajo tudi primanjkljaji v ravnotežju, koordinaciji in gibanju.
Metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo raziskovanja. Ta zajema pregled domače in tuje strokovne literature. V sklopu empiričnega dela smo s pomočjo rezultatov Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti vzorec najprej razdelili v tri skupine. V času raziskave smo vadbo za oskrbovance doma starejših občanov prilagodili in jo preoblikovali v tako imenovano multimodalno oziroma večkomponentno vadbo, ki je vključevala vaje za izboljšanje ali ohranjanje sklepne gibljivosti, vaje za povečanje moči spodnjih okončin in vaje za izboljšanje ravnotežja. Pred začetkom vadbe in po osmih tednih vadbe smo njihovo ravnotežje testirali z Vstani in pojdi- testom ter Bergovo lestvico. Enako smo storili tudi po osmih tednih multimodalne vadbe. Dobljene podatke smo nato analizirali s statističnim programom SPSS.
Rezultati: Med začetnim in končnim testiranjem po Bergovi lestvici smo ugotovili izboljšanje ravnotežja po osemtedenski multimodalni vadbi povprečno za 1,57 točke. Zaradi statistične vrednosti, ki je znašala p=0,101 ne moremo reči, da gre za statistično pomembno razliko. Tudi pri Vstani in pojdi-testu se je čas trajanja izvedbe testa izboljšal za 1,47 sekunde. Gre za statistično pomembno razliko, saj vrednost statistične značilnosti znaša p=0,038. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je ocena ravnotežja po Bergovi lestvici po izvedbi vadbe boljša kot pred vadbo v vseh treh skupinah. Statistično značilno razliko med začetno in končno meritvijo ocene ravnotežja po Bergovi lestvici smo ugotovili le pri skupini z blago stopnjo demence (p=0,035). Ugotovili smo tudi, da so osebe z blago in zmerno stopnjo demence dosegle večji napredek v izboljšanju ravnotežja kot osebe s hudo stopnjo demence.
Razprava: Stopnja demence vpliva na sodelovanje in s tem na izboljšanje ravnotežja pri starostnikih z demenco. Statistično pomembnih razlik nismo našli, domnevno zaradi premajhnega vzorca, premajhne frekvence vadbe ter prekratkega trajanja izvedbe vadbe, ki bi jo bilo potrebno podaljšati vsaj za štiri tedne.
Found in: ključnih besedah
Keywords: demenca, stopnje demence, ravnotežje, multimodalna vadba
Published: 07.01.2021; Views: 636; Downloads: 63
Fulltext (1,32 MB) |
6. Vloga svojcev pri izboljšanju kakovosti življenja dementnega starostnikaNena Sirk, 2017 Abstract: Demenca je zelo pogosta duševna motnja v starosti. Ko se pojavi, močno prizadene vso
družino. Svojci se znajdejo v težki situaciji, ki se za marsikoga zdi tudi brezizhodna. Z
vsemi strahotami se je veliko lažje spopadati, če smo ozaveščeni, če vemo, s čim imamo
opravka. Bolj ozaveščeni svojci pomenijo manjši strah in manjšo stisko.
Diplomska naloga se osredotoča predvsem na svojce, ki imajo v družini starostnika, ki je
zbolel za demenco. Razkriva njihove težave, stiske in strahove, s katerimi se spopadajo. S
pomočjo dveh polstrukturiranih vprašalnikov, od katerih je bil en uporabljen v dveh
fokusnih skupinah s svojci, drugi pa v intervjuju s strokovno delavko, zaposleno v domu
za ostarele, smo pridobili odgovore, ki ponujajo vpogled v to obširno problematiko. Pojav
demence močno vpliva na celotno družino oziroma na vse, ki so vpleteni v skrb za
starostnika. Slednja je iz dneva v dan zahtevnejša. Predvsem zaradi tega so se v obeh
družinah, ki sta bili udeleženi v raziskavi, odločili za nastanitev sorodnika v dom za
ostarele.
Ugotavljali smo, kako dobra je ozaveščenost ljudi o demenci, in ugotovili, da je
premajhna. O tem je spregovorila tudi strokovna delavka, ki se vsakodnevno srečuje s
težavami, ki nastajajo prav zaradi neznanja in nerazumevanja svojcev. Zanimalo nas je še,
ali se svojci vključujejo v domsko oskrbo svojega sorodnika in če se, kakšni so njihovi
načini. Sodeč po odgovorih, je zavedanje, da je zagotavljanje kakovosti življenja
dementnega starostnika pomembno, precej dobro. Gre pa za težko dosegljiv cilj, pri
katerem so pomembni sodelovanje, znanje in velika mera razumevanja.
Delo s starostnikom z demenco ni lahko. Za svojce je vse še toliko huje. Diplomska
naloga s pomočjo teorije in empiričnega dela ponuja le del odgovorov za boljšo predstavo
vseh tistih, ki s tem nimajo veliko izkušenj, in za podporo vsem tistim, ki se osebno
spopadajo s pastmi demence.
Found in: ključnih besedah
Keywords: demenca, starostniki, svojci, ozaveščenost, kakovost življenja, diplomske naloge
Published: 28.07.2021; Views: 140; Downloads: 9
 Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...
|
