Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaznavanje in doživljanje demence s strani svojcev in zdravstvenega tima na primarni ravni
Manja Šuligoj, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demenca, patronažno varstvo, svojci
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 1219; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (950,90 KB)

2.
Socialna oskrba starejših oseb
Valentina Puc, 2019

Opis: Ko se rodi oseba, smo vsi veseli. Ko nekoga izgubimo, smo vsi žalostni. Ali kdaj pomislimo, kako bi lahko spremenili svoje življenje? Način življenja, v katerem živimo, je vsak dan bolj stresen. Dogaja se veliko nesreč. Veliko raziskav je že pokazalo, da so številke iz leta v leto bolj spremenjene – nekatere kažejo tudi v negativne smeri. Ljudje se premalokrat zavedamo, da bi lahko spremenili tempo življenja. Ali se kdaj vprašamo, kaj bo z nami, ko bomo starejši? Ali bo kdo poskrbel za nas? Diplomska naloga, ki sem jo napisala opisuje in predstavlja možnosti, ki jih imamo ljudje, ko smo starejši. Velikokrat se ljudje znajdemo v situacijah, v katerih naenkrat postanemo odvisni od pomoči drugih. V nalogi sem opisala najboljše možnosti, do katerih imamo vsi pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, socialna oskrba, Vaskularna demenca, Frontotemporalna demenca, Alzheimerjeva bolezen, pokojnine
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 1712; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
Pristopi za zmanjševanje padcev pacientov z demenco
Emil Marjanović, 2019

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: padci, zmanjševanje padcev, pacienti, demenca
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 837; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (610,00 KB)

4.
Odnos medicinskih sester do ljudi z demenco in njihovo znanje s področja demence
Gordana Sivec, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravstvena nega, demenca, komunikacija, medicinske sestre
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 793; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (509,17 KB)

5.
VPLIV STOPNJE DEMENCE NA SODELOVANJE IN POSLEDIČNO IZBOLJŠANJE RAVNOTEŽJA PRI STAROSTNIKIH
Tonja Kolednik, 2020

Opis: Teoretična izhodišča: Demenca predstavlja vse večjo skrb za javno zdravje. Poleg primanjkljaja kognicije in sprememb v vedenju se pri ljudeh z blago demenco ali drugo kognitivno okvaro pojavljajo tudi primanjkljaji v ravnotežju, koordinaciji in gibanju. Metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo raziskovanja. Ta zajema pregled domače in tuje strokovne literature. V sklopu empiričnega dela smo s pomočjo rezultatov Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti vzorec najprej razdelili v tri skupine. V času raziskave smo vadbo za oskrbovance doma starejših občanov prilagodili in jo preoblikovali v tako imenovano multimodalno oziroma večkomponentno vadbo, ki je vključevala vaje za izboljšanje ali ohranjanje sklepne gibljivosti, vaje za povečanje moči spodnjih okončin in vaje za izboljšanje ravnotežja. Pred začetkom vadbe in po osmih tednih vadbe smo njihovo ravnotežje testirali z Vstani in pojdi- testom ter Bergovo lestvico. Enako smo storili tudi po osmih tednih multimodalne vadbe. Dobljene podatke smo nato analizirali s statističnim programom SPSS. Rezultati: Med začetnim in končnim testiranjem po Bergovi lestvici smo ugotovili izboljšanje ravnotežja po osemtedenski multimodalni vadbi povprečno za 1,57 točke. Zaradi statistične vrednosti, ki je znašala p=0,101 ne moremo reči, da gre za statistično pomembno razliko. Tudi pri Vstani in pojdi-testu se je čas trajanja izvedbe testa izboljšal za 1,47 sekunde. Gre za statistično pomembno razliko, saj vrednost statistične značilnosti znaša p=0,038. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je ocena ravnotežja po Bergovi lestvici po izvedbi vadbe boljša kot pred vadbo v vseh treh skupinah. Statistično značilno razliko med začetno in končno meritvijo ocene ravnotežja po Bergovi lestvici smo ugotovili le pri skupini z blago stopnjo demence (p=0,035). Ugotovili smo tudi, da so osebe z blago in zmerno stopnjo demence dosegle večji napredek v izboljšanju ravnotežja kot osebe s hudo stopnjo demence. Razprava: Stopnja demence vpliva na sodelovanje in s tem na izboljšanje ravnotežja pri starostnikih z demenco. Statistično pomembnih razlik nismo našli, domnevno zaradi premajhnega vzorca, premajhne frekvence vadbe ter prekratkega trajanja izvedbe vadbe, ki bi jo bilo potrebno podaljšati vsaj za štiri tedne.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demenca, stopnje demence, ravnotežje, multimodalna vadba
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 533; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Vloga svojcev pri izboljšanju kakovosti življenja dementnega starostnika
Nena Sirk, 2017

Opis: Demenca je zelo pogosta duševna motnja v starosti. Ko se pojavi, močno prizadene vso družino. Svojci se znajdejo v težki situaciji, ki se za marsikoga zdi tudi brezizhodna. Z vsemi strahotami se je veliko lažje spopadati, če smo ozaveščeni, če vemo, s čim imamo opravka. Bolj ozaveščeni svojci pomenijo manjši strah in manjšo stisko. Diplomska naloga se osredotoča predvsem na svojce, ki imajo v družini starostnika, ki je zbolel za demenco. Razkriva njihove težave, stiske in strahove, s katerimi se spopadajo. S pomočjo dveh polstrukturiranih vprašalnikov, od katerih je bil en uporabljen v dveh fokusnih skupinah s svojci, drugi pa v intervjuju s strokovno delavko, zaposleno v domu za ostarele, smo pridobili odgovore, ki ponujajo vpogled v to obširno problematiko. Pojav demence močno vpliva na celotno družino oziroma na vse, ki so vpleteni v skrb za starostnika. Slednja je iz dneva v dan zahtevnejša. Predvsem zaradi tega so se v obeh družinah, ki sta bili udeleženi v raziskavi, odločili za nastanitev sorodnika v dom za ostarele. Ugotavljali smo, kako dobra je ozaveščenost ljudi o demenci, in ugotovili, da je premajhna. O tem je spregovorila tudi strokovna delavka, ki se vsakodnevno srečuje s težavami, ki nastajajo prav zaradi neznanja in nerazumevanja svojcev. Zanimalo nas je še, ali se svojci vključujejo v domsko oskrbo svojega sorodnika in če se, kakšni so njihovi načini. Sodeč po odgovorih, je zavedanje, da je zagotavljanje kakovosti življenja dementnega starostnika pomembno, precej dobro. Gre pa za težko dosegljiv cilj, pri katerem so pomembni sodelovanje, znanje in velika mera razumevanja. Delo s starostnikom z demenco ni lahko. Za svojce je vse še toliko huje. Diplomska naloga s pomočjo teorije in empiričnega dela ponuja le del odgovorov za boljšo predstavo vseh tistih, ki s tem nimajo veliko izkušenj, in za podporo vsem tistim, ki se osebno spopadajo s pastmi demence.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demenca, starostniki, svojci, ozaveščenost, kakovost življenja, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 4
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh