1. Delo na domu v državni upravi s pomočjo modela CAF : magistrsko deloSara Vrbnjak Dermol, 2024, master's thesis Abstract: Delo od doma je posebna oblika zaposlitve, ki je opredeljena v 68. členu Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja obliko zaposlitve, kjer zaposleni svoje delo opravlja na svojem domu ali drugem izbranem prostoru, ki je zunaj delovnih prostorov delodajalca. Kljub prednostim te oblike dela se soočamo z izzivi pri njegovi definiciji, ki se spreminja glede na gospodarske razmere, tehnološki napredek in druge dejavnike. V državni upravi kljub pričakovanjem delo od doma ni pogosto uveljavljena praksa. Pandemija COVID-19 je predstavljala pomemben "stresni test" za državno upravo in celoten javni sektor, kjer so se morali hitro prilagoditi novim razmeram dela in poslovanja. Med epidemijo so mnogi zaposleni morali delati od doma, kar je zgolj okrepilo in poudarilo pomembnost pripravljenosti organizacij na nagle spremembe. Model CAF (Common Assessment Framework) kot orodje za organe javnega sektorja v Sloveniji in Evropi je namenjen uporabi za obvladovanje kakovosti in izboljšanju delovanja organa. Temeljna predpostavka orodja je, da se odlični rezultati dosežejo skozi strategijo vodstva, načrtovanja, zaposlenih, partnerstev, virov in procesov. CAF obravnava organizacijo s celovitim pristopom. Organizaciji omogoča hkrati analizo delovanja iz različnih vidikov. Tisti organi javnega sektorja, ki uporabljajo model CAF, si prizadevajo razviti kulturo odličnosti delovanja. Model v svojih samoocenjevalnih obrazcih sicer ne vključuje natančnega naslavljanja dela na domu, vendar ga nekatere organizacije že upoštevajo v vseh zadevnih postopkih. Kljub temu je model dovolj celovit, da omogoča vključitev več dejavnikov iz vidika opravljanja dela na domu pod različnimi merili. Pomembnost državne uprave za družbeni razvoj zahteva jasne cilje. Ti so predanost oblasti, kompetentne pripravljavce predpisov, odgovorne uradnike, kvalitetne storitve in ustrezno razdelitev odgovornosti. Dosedanji razvoj kaže, da se odličnost in kakovost v javni upravi uveljavljata kot cilj in temeljna vrednota. Izsledkom pa je skupno, da vsi nakazujejo, da bi morala uvedba dela od doma postati pomembna točka pri izpolnjevanju obrazcev po modelu CAF, saj predstavlja ključno spremembo, ki vpliva na zaposlene in procese v organizaciji. Namen magistrskega dela je preučiti različne vidike dela od doma in smiselnost vključitve te delovne prakse v model CAF.
Keywords: model CAF, državna uprava, delo na domu, merila modela CAF, dejavniki merjenja kakovosti
Published in ReVIS: 02.10.2024; Views: 313; Downloads: 19
 Full text (2,25 MB) |
2. Posledice permisivne vzgoje na kadrovski bazen v državni upravi : magistrsko deloSabina Hribar, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu poskušamo poiskati odgovore na vprašanje, katere posledice oziroma učinke ima permisivna vzgoja na kadrovski bazen v državni upravi. Permisivna vzgoja je pristop k vzgoji otrok, ki se osredotoča na veliko mero svobode in tolerance do otroka ter minimalno uporabo avtoritarnih pravil in omejitev. Dognali smo, da permisivna vzgoja izoblikuje otroke z narcističnimi vzgibi. Otroci menijo, da so center sveta, navajeni, da se jim okolica prilagaja, dobijo vse, kar si želijo, in predvsem menijo, da imajo vedno prav. Te lastnosti spremlja tudi močna samozavest, prepričanje, da so najboljši, a hkrati ne znajo prevzeti odgovornosti. Posledice take vzgoje so skrajni individualizem, egoizem in nihanje med nerealno visoko samopodobo, povzročanje depresivnosti, anksioznosti in pomanjkanje empatije. S permisivno vzgojo smo vzgojili odrasle otroke namesto samostojnih in družbeno odgovornih posameznikov. V magistrskem delu smo se osredotočili na zaposlitev oseb na delovnem mestu državne uprave, kjer se soočijo s togim in strogim sistemom zaposlovanja in predpisanih pravil. Ugotovili smo, da intenzivneje kot je permisivna vzgoja uporabljena, izrazitejše so negativne posledice. V primeru, ko se v delovno okolje vključi oseba z milo permisivno vzgojo, lahko ta oseba popestri dogajanje na delovnem mestu, prinese nove, sveže ideje in s svojo samozavestjo pozitivno vpliva na tradicionalne zaposlene. Intenzivna uporaba permisivne vzgoje oblikuje osebo z narcističnimi lastnostmi, velikim individualizmom, precenjeno lastno samopodobo, pomanjkanjem vrednot. Za vodenje takih oseb je pomembno, da za to zadolžimo primerno osebo, ki bo za to kakovostno usposobljena. Na koncu smo se dotaknili predlogov za možne izboljšave delovanja državne uprave in s tem privabitev novih kadrov.
Keywords: permisivna vzgoja, državna uprava, vodenje, odnosi, izboljšave državne uprave
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 415; Downloads: 12
Full text (1,00 MB) |
3. Zaposlovanje policistov z vidika strateškega managementa kadrov v obdobju od leta 2012 do 2021 : diplomsko deloSimon Bizjan, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zaposlovanje policistov je eden od temeljnih organizacijskih elementov v Policiji. Vsaka organizacija za učinkovito in uspešno zaposlovanje potrebuje tudi strateški pristop k managementu kadrov, ki je obravnavan v tem diplomskem delu. Za lažje razumevanje teme zaposlovanja policistov so uvodoma opredeljeni nekateri temeljni pojmi. Management kadrov oz. človeških virov je uveljavljen predvsem v gospodarskih organizacijah, vendar ga lahko kot model dobre prakse prenesemo tudi v javno upravo. Oblika zaposlovanja policistov se je skozi čas spreminjala, kar pomeni, da se razlikujejo tudi zakonodajne podlage zaposlovanja policistov. Policija kot organizacija mora imeti jasno opredeljeno poslanstvo, vrednote in vizijo, saj samo tako lahko zagotavlja varnost ljudi in njihovega premoženja. Hkrati mora s primernim strateškim managementom kadrov zagotoviti tudi varnost in kakovostno življenje svojih zaposlenih, saj policist le tako lahko opravlja svoje delo v skladu s pričakovanji delodajalca. Statistični podatki zadnjih desetih let omogočajo dober pregled nad dogajanjem in vplivi različnih dejavnikov na zaposlovanje v državni upravi, in s tudi tem v Policiji. Za učinkovito upravljanje kadrov in zaposlovanje v Policiji je treba imeti dobre vodstvene kadre. S takšnimi kadri so bili v sklopu tega diplomskega dela opravljeni intervjuji.
Keywords: policist, zaposlovanje, delovno razmerje, strateški management kadrov, človeški viri, državna uprava, policija
Published in ReVIS: 21.11.2022; Views: 1161; Downloads: 72
Full text (1,70 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Vpliv določb Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o davčnem postopku na upravno poslovanje organov javne uprave : magistrsko deloDavorin Ivančič, 2011, master's thesis Keywords: državna uprava, javna uprava, upravni postopek, davčni postopek, upravno poslovanje, temeljna načela, elektronsko poslovanje, stranka, upravni organ
Published in ReVIS: 03.08.2018; Views: 3298; Downloads: 0 |
8. |
9. Funkcionalna in organizacijska razmejitev med državno in nedržavno upravo : diplomsko deloAriana Arifi, 2017, undergraduate thesis Abstract: Funkcionalno gledano predstavlja državna uprava dejavnost upravljanja v javnih zadevah na instrumentalni ravni, v organizacijskem smislu pa gre za skupek izvršilnih in upravnih organov in organizacij, preko katerih država uresničuje svoje naloge. Zakoni, ki predstavljajo okvir za delovanje organov in organizacij v okviru državne uprave so predvsem Zakon o državni upravi, Zakon o inšpekcijskem nadzoru ter Zakon o Vladi Republike Slovenije. Če klasificiramo funkcije državne uprave po njihovem razvoju skozi zgodovino, lahko ugotovimo, da ima državna uprava klasično regulatorno funkcijo ter servisno in razvojno (pospeševalno) funkcijo, ki sta novejši funkciji. Sodobna državna uprava zaradi spoznanja, da lahko določene elemente celo regulatorne funkcije, ki je bila na začetku razvoja državne uprave izključno v pristojnosti državne uprave, bolj učinkovito in hitreje opravljajo različne nedržavne organizacijske strukture, zato niti ene od funkcij ne opravlja več v celoti sama, ampak to počne s pomočjo nedržavnih organizacijskih struktur, kot so javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javna podjetja in zbornice. Organizacijsko te nedržavne oz. paradržavne organizacijske strukture ne sodijo v državno upravo, vendar pa so na državo tesno funkcionalno vezane, saj jih država ustanovi s svojim aktom, načeloma se financirajo iz državnega proračuna, v njih država izvršuje ustanoviteljske pravice in izvajajo dejavnosti v javnem interesu.
Keywords: javni sektor, javna uprava, državna uprava, javno pooblastilo, nedržavna uprava
Published in ReVIS: 12.07.2018; Views: 4056; Downloads: 306
Full text (463,61 KB) |
10. |
