1. Zaposlovanje policistov z vidika strateškega managementa kadrov v obdobju od leta 2012 do 2021 : diplomsko deloSimon Bizjan, 2022, diplomsko delo Opis: Zaposlovanje policistov je eden od temeljnih organizacijskih elementov v Policiji. Vsaka organizacija za učinkovito in uspešno zaposlovanje potrebuje tudi strateški pristop k managementu kadrov, ki je obravnavan v tem diplomskem delu. Za lažje razumevanje teme zaposlovanja policistov so uvodoma opredeljeni nekateri temeljni pojmi. Management kadrov oz. človeških virov je uveljavljen predvsem v gospodarskih organizacijah, vendar ga lahko kot model dobre prakse prenesemo tudi v javno upravo. Oblika zaposlovanja policistov se je skozi čas spreminjala, kar pomeni, da se razlikujejo tudi zakonodajne podlage zaposlovanja policistov. Policija kot organizacija mora imeti jasno opredeljeno poslanstvo, vrednote in vizijo, saj samo tako lahko zagotavlja varnost ljudi in njihovega premoženja. Hkrati mora s primernim strateškim managementom kadrov zagotoviti tudi varnost in kakovostno življenje svojih zaposlenih, saj policist le tako lahko opravlja svoje delo v skladu s pričakovanji delodajalca. Statistični podatki zadnjih desetih let omogočajo dober pregled nad dogajanjem in vplivi različnih dejavnikov na zaposlovanje v državni upravi, in s tudi tem v Policiji. Za učinkovito upravljanje kadrov in zaposlovanje v Policiji je treba imeti dobre vodstvene kadre. S takšnimi kadri so bili v sklopu tega diplomskega dela opravljeni intervjuji.
Ključne besede: policist, zaposlovanje, delovno razmerje, strateški management kadrov, človeški viri, državna uprava, policija
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 695; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (1,70 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. Vpliv določb Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o davčnem postopku na upravno poslovanje organov javne uprave : magistrsko deloDavorin Ivančič, 2011, magistrsko delo Ključne besede: državna uprava, javna uprava, upravni postopek, davčni postopek, upravno poslovanje, temeljna načela, elektronsko poslovanje, stranka, upravni organ
Objavljeno v ReVIS: 03.08.2018; Ogledov: 2858; Prenosov: 0 |
6. |
7. Funkcionalna in organizacijska razmejitev med državno in nedržavno upravo : diplomsko deloAriana Arifi, 2017, diplomsko delo Opis: Funkcionalno gledano predstavlja državna uprava dejavnost upravljanja v javnih zadevah na instrumentalni ravni, v organizacijskem smislu pa gre za skupek izvršilnih in upravnih organov in organizacij, preko katerih država uresničuje svoje naloge. Zakoni, ki predstavljajo okvir za delovanje organov in organizacij v okviru državne uprave so predvsem Zakon o državni upravi, Zakon o inšpekcijskem nadzoru ter Zakon o Vladi Republike Slovenije. Če klasificiramo funkcije državne uprave po njihovem razvoju skozi zgodovino, lahko ugotovimo, da ima državna uprava klasično regulatorno funkcijo ter servisno in razvojno (pospeševalno) funkcijo, ki sta novejši funkciji. Sodobna državna uprava zaradi spoznanja, da lahko določene elemente celo regulatorne funkcije, ki je bila na začetku razvoja državne uprave izključno v pristojnosti državne uprave, bolj učinkovito in hitreje opravljajo različne nedržavne organizacijske strukture, zato niti ene od funkcij ne opravlja več v celoti sama, ampak to počne s pomočjo nedržavnih organizacijskih struktur, kot so javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javna podjetja in zbornice. Organizacijsko te nedržavne oz. paradržavne organizacijske strukture ne sodijo v državno upravo, vendar pa so na državo tesno funkcionalno vezane, saj jih država ustanovi s svojim aktom, načeloma se financirajo iz državnega proračuna, v njih država izvršuje ustanoviteljske pravice in izvajajo dejavnosti v javnem interesu.
Ključne besede: javni sektor, javna uprava, državna uprava, javno pooblastilo, nedržavna uprava
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3360; Prenosov: 295
Celotno besedilo (463,61 KB) |
8. |
9. |
10. |
