Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
STARŠEVSKA IZGORELOST IN PERFEKCIONIZEM
Mihela Plevnik, 2024, not set

Abstract: Diplomska naloga raziskuje starševsko izgorelost in njeno povezanost s perfekcionizmom. S kvantitativno metodo raziskovanja smo podrobno preverili povezanosti perfekcionizma na splošno in starševskega perfekcionizma s starševsko izgorelostjo. Analizo smo izvedli po posameznih dimenzijah perfekcionizma na splošno in starševskega perfekcionizma ter po kategorijah ali oblikah, v katerih se obe vrsti perfekcionizma izrazita. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v stopnji perfekcionizma na splošno in starševske izgorelosti pri materah in očetih. Dodatno smo raziskali, če obstajajo razlike v stopnji starševskega perfekcionizma in starševske izgorelosti pri starših, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami in ostalimi starši. Rezultati analize so pokazali, da je perfekcionizem na splošno v vseh dimenzijah pozitivno povezan s starševsko izgorelostjo. Zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja sta s starševsko izgorelostjo močno pozitivno povezana, osebni standardi, starševska kritika in starševska pričakovanja zmerno pozitivno, organiziranost pa šibko, vendar pozitivno povezana.Tudi obe dimenziji starševskega perfekcionizma sta s starševsko izgorelostjo pozitivno povezani. Starševske skrbi močno, starševska prizadevanja zmerno. Tako perfekcionizem na splošno kot tudi starševski perfekcionizem se v vseh treh kategorijah različno pozitivno povezujeta s starševsko izgorelostjo. Zelo močna povezanost se kaže tako pri družbeno predpisanem splošnem perfekcionizmu kot tudi družbeno predpisanem starševskem perfekcionizmu. Perfekcionizem je osebnostna lastnost, zaradi katere si posameznik postavlja izredno visoka merila in razvije prepričanje, da je njegova vrednost pogojena z doseganjem teh meril. Ta notranji glas in ostri kritik vplivata na delovanje posameznika v različnih sferah, tudi starševstvu. Perfekcionizem je eden glavnih dejavnikov tveganja za starševsko izgorelost. Sodobno starševstvo je pogosto zelo stresno in polno različnih izzivov. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko starša pripelje do hude izčrpanosti, celo izgorelosti. O starševski izgorelosti se premalo govori. Zato jo je potrebno raziskati iz različnih vidikov in staršem ponuditi čim več informacij, podpore ter strategij, s katerimi lahko preprečimo starševsko izgorelost in njene posledice.
Keywords: Starševstvo, izzivi starševstva, izgorelost, perfekcionizem, starševska izgorelost.
Published in ReVIS: 05.07.2024; Views: 121; Downloads: 1
.pdf Full text (1,38 MB)

2.
ČUSTVENA STABILNOST ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V URGENTNI DEJAVNOSTI
Izidor Hotko, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Čustveno stabilen zdravstveni delavec je manj dovzeten za doživljanje negativnih čustev. Svoje delo opravlja bolj kakovostno in celovito, čustveno neravnovesje pa vodi v napake pri delu in s tem škoduje tako pacientu kot tudi delovni organizaciji. Namen naše raziskave je raziskati čustveno stabilnost med zdravstvenimi delavci v urgentni dejavnosti. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo s tehniko anketiranja zbrali podatke, ki smo jih nato strukturirali in analizirali, za teoretični del pa uporabili sekundarne vire, pridobljene s pomočjo pregleda strokovne in znanstvene literature. V raziskavi je sodelovalo 92 zaposlenih delavcev v zdravstveni negi s srednješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketirancev (55 %; 50) lahko obvlada stres na delovnem mestu. Izgorelost na delovnem mestu je občutila večina anketirancev (61 %; 56). Menimo, da je zaradi pomanjkanja možnosti pogovora s strokovnim osebjem v organizaciji večina zdravstvenih delavcev iz tega razloga že morala koristiti bolniški stalež. Pogovor s sodelavci in/ali nadrejenimi je zelo koristen in zdravstvenim delavcem pomaga pri obvladovanju svojih čustev. Organizacije premalo zagotavljajo dodatna usposabljanja na temo obvladovanja stresa in čustev v urgentni dejavnosti, kar se izvaja, pa ni zadovoljivo. Razprava: Čustvena stabilnost zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnosti vpliva na pojav stresa, obvladovanje stresa in na pojav izgorelosti. Za zdravstvene delavce je torej nujno, da se naučijo različnih metod, ki jim bodo pomagale pri obvladovanju čustev ter posledično doživljanju stresa in izgorelosti na delovnem mestu.
Keywords: čustvena stabilnost, stres, izgorelost, zdravstveni delavci, urgentna dejavnost
Published in ReVIS: 24.05.2024; Views: 216; Downloads: 8
.pdf Full text (603,59 KB)

3.
POJAVNOST SIMPTOMATIKE IZGORELOSTI PRI ZDRAVSTVENIH DELAVCIH IN SODELAVCIH
Jasmina Koci Klopčič, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Stres in izgorelost sta tesno povezana pojma, še posebej v zahtevnih delovnih okoljih, kot je zdravstveni sektor. Stres, ki izvira iz visokih pričakovanj, časovnega pritiska in kompleksnih odločitev, lahko sčasoma pripelje do izgorelosti. Dolgotrajna izpostavljenost stresorjem lahko vodi do fizičnih, psihičnih in vedenjskih sprememb. Izgorelost se ne nanaša samo na fizično utrujenost, temveč predstavlja kompleksen psihološki odziv na pritiske in zahteve v delovnem okolju. Učinkovito obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti zahteva celostni pristop, ki vključuje posameznikove sposobnosti obvladovanja stresa ter tudi organizacijske ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev ter podpore zdravstvenim delavcem in sodelavcem. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop ter deskriptivno metodo. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (Cinahl, Cobiss, Medline, PubMed, Google Scholar). Rezultati: Na podlagi rezultatov naše študije smo prišli do zaključka, da je izgorelost med zdravstvenimi delavci in sodelavci zelo razširjena. Večina vprašanih meni, da je glavni razlog za izgorelost prekomerna delovna obremenjenost. Simptoma, ki ju največkrat občutijo, sta utrujenost in izčrpanost. Izgorelost preprečujejo s pomočjo pogovora s prijatelji in družino ter fizične aktivnosti. Povezave med izgorelostjo in delovno dobo nismo mogli potrditi, saj smo zajeli premajhen vzorec oseb, mlajših od 24 let. Razprava: Kljub temu da se izgorelost pojavlja pri različnih poklicih, je bila naša raziskava osredotočena na zdravstvene delavce in sodelavce. Ugotovili smo, da je pojavnost simptomatike izgorelosti med zdravstvenimi delavci in sodelavci visoka, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, kakovost dela in varnost pacientov. Zato je pomembno, da se zavedamo tega problema in uvedemo ukrepe za preprečevanje ter zdravljenje izgorelosti pri zdravstvenih delavcih in sodelavcih. Ti ukrepi lahko vključujejo izobraževanje o izgorelosti, spodbujanje samozavedanja in samozdravljenja, organizacijske spremembe ter podporo zdravstvenim delavcem in sodelavcem v njihovem delovnem okolju. Naša raziskava lahko služi kot osnova za nadaljnje raziskave in ukrepe za izboljšanje zdravja ter dobrega počutja zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
Keywords: stres, izgorelost, simptomi, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci
Published in ReVIS: 20.04.2024; Views: 293; Downloads: 25
.pdf Full text (1,05 MB)

4.
Long-term healthcare professionals’ experiences of burnout and correlation between burnout and fatigue : a cross-sectional study
Karmen Erjavec, Ljiljana Leskovic, 2023, original scientific article

Abstract: Objectives: The aim of the study was to analyze the long-term burnout levels of healthcare professionals (HCPs) working in Slovenian nursing homes during the fifth wave of the pandemic; to compare the results of similar facilities in 2020 and 2013; and to examine the correlation between demographics and burnout and fatigue among HCPs. Material and Methods: The study used a descriptive, correlational cross-sectional method. Results: In the fifth wave, HCPs suffered more from emotional exhaustion, depersonalization and lack of personal accomplishment than in the first wave of the pandemic and in the spring of 2013. The HCPs caring for COVID-19 patients and younger women had higher rates of burnout and fatigue than other occupational groups. There is a strong positive correlation between burnout and fatigue. Conclusions: There is an urgent need to address the problem of fatigue and burnout with administrative measures.
Keywords: dolgotrajna oskrba, izgorelost, utrujenost
Published in ReVIS: 20.09.2023; Views: 418; Downloads: 16
.pdf Full text (203,67 KB)

5.
Duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji
Adna Pilipović, 2023, not set

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji. Glede na to, da je v Sloveniji veliko število tujih študentov, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške, ter da se ti študenti pri 18 letih odselijo od doma in gredo sami v novo državo, med nove ljudje z drugim jezikom, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo duševno zdravje po tem. Odločili smo se raziskati izključno samo tuje študente, iz zgoraj navedenega razloga. Na začetku smo predstavili teoretični del, kjer smo obravnavali pojme, ki so se nanašali na duševno zdravje, duševno zdravje v državah nekdanje SFRJ, duševno zdravje mladih ter najpogostejše duševne težave pri študentih, kot so stres, depresija, anksioznost in izgorelost. Temu sledita metodološki in raziskovalni del. Naredili smo vprašalnik, ki je sestavljen iz 49 vprašanj. Prvi del vprašalnika sestavljajo osnovna vprašanja, drugi del je vprašalnik o izgorelosti, tretji del je pa DASS-21 vprašalnik. Vprašalnik je bil objavljen v treh skupinah na Facebooku, in sicer med izpitnim obdobjem. Prvi del vprašalnika smo predstavili s pomočjo grafov iz Excela, analiza DASS-21 vprašalnika je narejena v programu SPSS in je tudi predstavljena. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali naše zaključke. Zaključili smo, da duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji ni tako slabo, kot smo pričakovali. Pričakovali smo slabše rezultate, glede na to, da študenti prihajajo v popolnoma tujo državo, sami, brez znanja jezika in s številnimi novimi obveznostmi, ki jih prinaša fakulteta. Ugotovili smo da poleg študentskih obveznosti, 82,5 % študentov opravlja delo preko študentskega servisa. Ugotovili smo tudi, da se duševno zdravje študentov razlikuje glede na državo, iz katere prihajajo.
Keywords: duševno zdravje, stres, depresija, anksioznost, izgorelost
Published in ReVIS: 13.09.2023; Views: 492; Downloads: 44
.pdf Full text (1,70 MB)

6.
7.
Doživljanje starševske izgorelosti
Valerija Kepnik, 2023, not set

Abstract: Magistrska naloga raziskuje doživljanje staršev, ki so se ocenili za izgorele v starševski vlogi. Zanimalo nas je predvsem, kakšne so njihove misli, prepričanja in občutki, kako se je spremenilo njihovo vedenje do sebe, otrok in do službe, kakšne simptome in vzroke navajajo starši, kakšne oblike pomoči in podpore so deležni pri vzgoji svojih otrok, ter kaj bi jim po njihovem mnenju pomagalo, da bi se počutili bolje. Pri analizi smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Rezultati analize so pokazali, da ima misli o pobegu “Vse bi pustila in šla,” 4 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev se primerja z drugimi starši, kar nakazuje na perfekcionistični način razmišljanja. Pri 2 od 10-ih staršev smo prišli do prepričanja “Nisem dobra mama, ker se jim ne posvečam toliko.” 3 od 10-ih zamenjuje misli z občutki. Večina staršev se pri svoji izgorelosti sooča s tremi prevladujočimi občutki in sicer z občutkom krivde (5 od 10-ih staršev), z občutkom sramu (3 od 10-ih staršev) in z občutkom jeze (3 od 10-ih staršev). Pri 4 od 10-ih staršev se simptomi kažejo kot utrujenost in izčrpanost. Z nespečnostjo ima težave 7 od 10-ih staršev. 3 od 10-ih staršev ima težave z glavoboli in s prebavnimi motnjami. Starši navajajo različne dejavnike za njihovo izgorelost: 2 od 10-ih perfekcionizem, 2 od 10-ih bolezen otroka, 3 od 10-ih staršev pomanjkanje spanja, ter 2 od 10-ih prepričanja iz otroštva. Vedenje pri starših se je spremenilo do sebe (ne vzamejo si več časa zase), kot tudi do otrok/a (nepotrpežljivost, vzkipljivost), ni pa se spremenilo glede službe, saj jim predstavlja varnost in sprostitev. Problem vidimo predvsem v miselnosti staršev, v smislu, da si ne vzamejo časa zase, odkar so postali starši. Več pozornosti in ozaveščenosti bi bilo potrebno posvetiti posledicam starševske izgorelosti, tako za starša/e, kot za njihove otroka/e.
Keywords: starševstvo, stres, izgorelost, starševska izgorelost, perfekcionizem
Published in ReVIS: 07.07.2023; Views: 486; Downloads: 38
.pdf Full text (1,26 MB)

8.
Analiza primera rizičnih dejavnikov za pojav bolezni, obravnave in rehabilitacije : magistrska naloga
Klaudija Vertačnik, 2022, master's thesis

Abstract: O sindromu izgorelost se v zadnjem desetletju ali dveh precej govori in je prepoznan kot epidemija sodobnega časa. Okolje, v katerem živimo, ni spodbudno, tehnološki napredek je neizprosen. Čas, ki ga imamo na voljo, je čedalje bolj omejen. Od posameznika zahteva vse tisto, kar je v nasprotju z njegovo naravo, osebnimi značilnostmi in njegovimi vrednotami. V magistrski nalogi z naslovom »Analiza primera rizičnih dejavnikov za pojav izgorelosti, procesa bolezni, obravnave in rehabilitacije« obravnavamo različne vidike, ki vodijo v izgorelost. V ospredju smo obravnavali dva dejavnika tveganja, neželeni stres kot zunanji dejavnik in tvegane osebnostne značilnosti kot notranji dejavnik, ki lahko privedeta do pojava izgorelosti. Izgorelost kot fenomen, kot ga poimenujejo, namreč nastavlja ogledalo naši družbi, kjer je v ospredju kapital pred človekom in kjer se izgubljajo vrednote, kot so sodelovanje, solidarnost in socialna pravičnost. V teoretičnem delu smo ugotovili, kako pomembno vlogo imajo čustva in naše izkušnje ter značilnosti v primarni družini. Prav v slednji nam je namreč dana prva izkušnja ravnanja s čustvi. V empiričnem delu smo s študijo primera predstavili izgorelost v različnih obdobjih tako skozi kronološki kakor tudi vsebinski vidik, podprtim z raziskavo in strokovno literaturo. Začenši s časom pred izgorelostjo, ko podrobno raziskujemo samovrednotenje in medosebne odnose, nadalje opišemo stanje izgorelosti in nadaljujemo z zdravljenjem izgorelosti na primarni in sekundarni ravni, ki je ključnega pomena za ugotavljanje diagnoze in nadaljnjo obravnavo. V zaključku naloge prikažemo ključne elemente v rehabilitaciji in reintegraciji v delovno okolje in življenje po izgorelosti. Zato smo kritični do posploševanja, da je posameznik z izkušnjo izgorelosti len in simulira. Te označbe so odraz nerazumevanja in nevednosti, kar potisne človeka še v hujšo nemoč ravno v času, ko najbolj potrebuje razumevanje in oporo. Namen naloge je tako tudi ozaveščanje širše javnosti o pojavnosti in značilnosti izgorelosti.
Keywords: izgorelost, osebnostne značilnosti, tvegani dejavniki, zdravljenje, rehabilitacija, magistrske naloge
Published in ReVIS: 09.01.2023; Views: 641; Downloads: 49
.pdf Full text (660,69 KB)

9.
10.
Search done in 0.35 sec.
Back to top