1. Pristop k obvladovanju izgorelosti zaposlenih v zdravstvenih organizacijahMatej Mitrović, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Izgorelost je eden najpogosteje preučevanih pojavov v sodobnih delovnih okoljih, zlasti v poklicih, ki vključujejo neposredno skrb za ljudi. Zdravstvene organizacije se uvrščajo med najbolj izpostavljena delovna okolja, saj se zaposleni vsakodnevno soočajo z visoko odgovornostjo, časovno stisko in čustvenimi obremenitvami. Vodje morajo prepoznavati simptome, zagotavljati podporo in ustvarjati psihološko varno in ustrezno organizirano delovno okolje. Namen raziskave je bil preučiti pristope vodenja, ki zmanjšujejo tveganje za izgorelost kadra v zdravstvu.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi septembra 2025, z namenskim vzorcem šestih zdravstvenih delavcev z vsaj tremi leti delovnih izkušenj na področju zdravstvene nege. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala vlogo medicinskih sester in klinične izzive. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Učenjak, Cobiss in knjižnica Univerze v Novem mestu.
Rezultati: Vodje izgorelost najpogosteje opazijo skozi upad motivacije, spremembe v vedenju in zmanjšano učinkovitost pri delu. Kot glavne dejavnike izpostavijo preobremenjenost, pomanjkanje kadra in nejasno komunikacijo. Najpogostejši ukrepi so pogovor s sodelavci, prilagoditve delovnih obremenitev in spodbujanje strokovne pomoči.
Razprava: Ugotovili smo, da lahko vodje z dostopno komunikacijo, ustrezno organizacijo dela in večjim številom zaposlenih pomembno zmanjšajo tveganje za izgorelost in izboljšajo delovno klimo. Za učinkovite in trajnostne spremembe pa so potrebni širši, sistemski organizacijski ukrepi.
Ključne besede: izgorelost, vodenje kadra, zdravstvene organizacije, delovna obremenitev, psihološka podpora.
Objavljeno v ReVIS: 21.12.2025; Ogledov: 435; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (896,95 KB) |
2. Digitalizacija in tehnostres v povezavi z izgorelostjo zaposlenih v slovenskem zdravstvuEmina Topalović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo.
Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev.
V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 689; Prenosov: 14
Celotno besedilo (5,57 MB) |
3. Prisotnost stresa in izgorelosti pri poklicu fizioterapevt : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaNika Fijavž, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Fizioterapija je poklic, ki vključuje vsakodnevni stik z ljudmi, kar lahko povzroč a fizično in psihično obremenitev. Dolgotrajna izpostavljenost stresnim dejavnikom lahko negativno vpliva na zdravje fizioterapevtov in njihovo delo, lahko pa vodi celo v izg orelost. Namen diplomskega dela je raziskati vpliv stresa na fizioterapevte, dejavnike, ki povzročajo stres in izgorelost ter znake stresa in izgorelosti, ki jih fizioterapevti najpogosteje občutijo. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med naključno izbran imi fizioterapevt i . Raziskava je bila anonimna v njej je prostovoljno sodelovalo 70 anketirancev iz različnih zdravstvenih ustanov. Rezulta ti: Fizioterapevti večinoma občutijo na delovnem mestu zmeren stres Ugotavljajo , da stres vpliva na učinkovitost opravljanja dela, saj 31,1 % anketirancev zaradi stresa delo opravlja delno učinkovito, 28,6 % pa manj učinkovito. Glavni dejavnik tveganja za stres pri fizioterapevtih je število pacientov obravnava nih v enem dnevu poklicn a preobremenjenost )). Med najpogostejš e dejavnik e tveganja za izgorelost uvrščajo pretirano delovno obremenitev. Telesna aktivnost je najpogostejši način spopadanja s stresom , medtem ko je sprememba okolja najizrazitejša pri spopadanj u z izgorelostjo. Ob stresu anketiranci najpogosteje občutijo utrujenost, ob izgorelosti pa psihofizično izčrpanost. Razprava: Ugotovili smo, da je fizioterapija poklic, ki je izpostavljen pojavu stresa pogosto . Udeleženci ankete menijo, da bi ga izboljšanje delovnega okolja lahko zmanjšalo. Prav tako smo ugotovili , da ob stresu fizioterapevti najpogosteje občutijo utrujenost. Kljub temu, da se je le manjši delež anketirancev dejansko soočil z izg orelostjo, je večina njene znake že občutil a
Ključne besede: fizioterapevti, stres na delovnem mestu, izgorelost, stresorji
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 630; Prenosov: 23
Celotno besedilo (4,58 MB) |
4. ASERVATIVNOST KOT POMOČ PRI ZMANJŠEVANJU IZGORELOSTI MED ZAPOSLENIMI V PSIHIATRIČNI ZDRAVSTVENI NEGIGašper Pečarič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča:
Asertivnost je komunikacijska veščina, ki posameznikom omogoča, da samozavestno, a spoštljivo izražajo svoja stališča, čustva in potrebe. V kontekstu zdravstvene nege, zlasti v psihiatričnem okolju, ima asertivnost ključno vlogo pri preprečevanju izgorelosti, vzdrževanju zdravih medosebnih odnosov ter spodbujanju učinkovitega timskega dela. Zdravstveni delavci, ki obvladajo asertivne veščine, lažje postavljajo meje ter tudi preprečujejo konfliktne situacije in učinkoviteje obvladujejo čustvene obremenitve. To pa pomembno vpliva na njihovo profesionalno delovanje in blaginjo v delovnem okolju in na osebni ravni. Cilj raziskave je bil raziskati, kako uporaba asertivne komunikacije prispeva k zmanjšanju izgorelosti med zaposlenimi v psihiatrični zdravstveni negi ter katere strategije lahko pripomorejo k izboljšanju asertivnih veščin v praksi.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih z zaposlenimi v psihiatrični zdravstveni negi. Vzorec je bil namenski in je zajemal šest udeleženk z različnim številom let delovnih izkušenj. Intervjuji so bili zapisani in analizirani s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. V raziskovalnem delu so bila upoštevana vsa etična načela raziskovanja, vključno s prostovoljnim sodelovanjem, anonimnostjo in varovanjem osebnih podatkov.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre prepoznavajo asertivno komunikacijo kot ključno za učinkovito delo v psihiatrični zdravstveni negi. Večina intervjuvank je poudarila, da redno uporabljajo asertivne veščine, kot so postavljanje meja, jasno izražanje mnenj ter spoštljivo sodelovanje s pacienti in sodelavci. Opažene so bile razlike v stopnji asertivnosti, ki so pogosto povezane z delovno dobo, delovnim okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Ugotovljeno je bilo tudi, da pomanjkanje asertivnosti lahko vodi v povečano delovno obremenitev, medosebne konflikte in večje tveganje za izgorelost. Intervjuvanke so kot koristne prepoznale delavnice in izobraževanja, ki spodbujajo razvoj asertivnih komunikacijskih veščin kot obliko preventive pred izgorelostjo.
Razprava: Raziskava je pokazala, da asertivnost pomembno prispeva k psihološki stabilnosti in delovni učinkovitosti medicinskih sester v psihiatrični zdravstveni negi. Intervjuvanke so poudarile, da so asertivne veščine ključne pri preprečevanju izgorelosti, saj omogočajo jasnejše postavljanje meja, boljšo regulacijo čustev ter večje zadovoljstvo pri delu. Hkrati pa so navedle, da je za krepitev asertivnosti potrebno sistematično izobraževanje in podpora delovnega okolja. Rezultati kažejo, da lahko uvedba izobraževalnih programov s poudarkom na asertivni komunikaciji pomembno izboljša delovne pogoje, zmanjša stres in pripomore k boljši skrbi za paciente.
Ključne besede: asertivnost, izgorelost, psihiatrična zdravstvena nega, komunikacijske veščine, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 742; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,20 MB) |
5. Izgorelost med študenti zdravstvene nege : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaSara Kozar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Akademska izgorelost je specifična oblika izgorelosti, o kateri se veliko ne govori. Potrebno jo je predvideti, čimprej zaznati njene simptome ter jo poskušati čimprej zajeziti. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 študentov zdravstvene nege iz vse Slovenije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Največ anketiranih (36 %) prihaja iz Pomurske statistične regije, 74 % anketiranih poleg študija opravlja redno ali študentsko delo. Ugotavljamo, da obremenjenost s študijem občuti 53 % anketiranih, pri čemer jim največjo obremenitev predstavlja učenje za izpit. Izgorelost je v času študija vsaj enkrat občutilo 65 % anketiranih, 38 % pa je občutenje izgorelosti ocenilo na nivoju srednje stopnje. Največ anketiranih je izgorelost občutilo v prvem letniku študija, v padajočem vrstnem redu v drugem in tretjem letniku. Kot najpogostejši vzrok izgorelosti anektirani ocenjujejo preobremenjenost s študijem, sledita prevelik obseg dela ter usklajevanje vseh življenjskih obveznosti, izmed študijskih obveznosti pa učenje za izpite ter število študijskih predmetov. Kot najpogostejši znak izgorelosti so anketirani ocenili izgubo motivacije, kateri sledi čustvena izčrpanost in nespečnost. Za preprečevanje izgorelosti se anketirani največkrat poslužujejo počitka, poslušanja glasbe, preživljanja časa z družino, časa za počitnice idr. Razprava: Študij je življenjska prelomnica s pozitivnimi in negativnimi razsežnostmi. Ker je delovno okolje zdravstvene nege tako fizično kot psihično obremenjujoče in je kot takšno dejavnik tveganja izgorelosti, je potrebno o tem študente izobraziti že zelo zgodaj v izogib občutenju akademske in poklicne izgorelosti.
Ključne besede: stres, izgorelost, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 900; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,51 MB) |
6. Zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomočiBarbara Japelj, 2025, ni določena Opis: Izgorelost je resen problem sodobne družbe, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu, zlasti na delovnem mestu. Poklici pomoči, kot so strokovnjaki psihosocialne pomoči, so zaradi zahtevnih interakcij s svojimi klienti še posebej dovzetni za izgorelost.
Namen raziskave je preučiti zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomoči. To lahko prispeva k večji ozaveščenosti in uporabi učinkovitih strategij za preprečevanje izgorelosti teh strokovnjakov in širše. Posledično se lahko izboljša tudi kakovost psihosocialne pomoči za kliente. Prepoznati želimo tudi morebitne vrzeli v znanju ter nanje opozoriti izobraževalne ustanove, kjer se ti strokovnjaki izobražujejo.
Raziskava je izvedena na vzorcu 7 študentk, ki zaključujejo študijski program Psihosocialna pomoč (VS). Vzorčenje je namensko, uporabljen je praktični vzorec. Podatki so pridobljeni z uporabo polstrukturiranih intervjujev, analizirani pa s kvalitativno vsebinsko analizo.
Rezultati kažejo, da se bodoči strokovnjaki psihosocialne pomoči zavedajo velikega pomena preventive pred izgorelostjo, tematiko prepoznavajo kot ključno, a pogosto spregledano. Preventiva zanje ni le preprečevanje negativnih posledic, temveč tudi poklicna odgovornost, osebna regulacija strokovnjaka in konkretni preventivni ukrepi. Večinoma prepoznavajo na posameznika usmerjene ukrepe. Poudarjajo skrb zase in za medosebne odnose ter strokovno identiteto posameznika kot varovalne dejavnike pred izgorelostjo. Vredno se jim zdi naslavljati nekatere organizacijske dejavnike, kot so pogoji dela, ter individualne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti strokovnjaka (npr. perfekcionizem), psihološki vzorci itd. Strokovnjaki hitreje izgorijo tudi, če so bolj čustveno ranljivi ter ob tveganih vedenjskih vzorcih.
Ključne besede: izgorelost, preventiva, psihosocialna pomoč, strokovnjaki psihosocialne pomoči, pomen preventive, preventivni ukrepi, dejavniki izgorelosti
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 969; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,69 MB) |
7. |
8. IZGORELOST IN TELESNA SIMPTOMATIKA MED ŽENSKAMIMaruša Trdin, 2024, ni določena Opis: V vsakodnevnih življenjskih izzivih se je skoraj nemogoče izogniti stresu. Stres nam
omogoča, da se prilagodimo različnim življenjskim situacijam. Pomembno je prepoznati
razlike med dobrim in slabim stresom ter stresom, ki traja daljše časovno obdobje in vodi v
stanje izgorelosti. Na izgorelost lahko vplivajo delo, osebnostne značilnosti, življenjski slog
ipd. Telo nas opozarja z znaki, da je treba nekaj spremeniti. Pogosto se pred nastopom
izgorelosti osebe v tej fazi še bolj usmerijo v delo in so storilnostno naravnave. V tej fazi
lahko telesna simptomatika povsem izgine in oseba misli, da je konec njenih težav. Pogosto
pa je to zgolj faza, ki privede do globljih zapletov. Kasneje se lahko pokažejo težave na
kognitivnem področju. Oseba lahko začne izgubljati spomin, postaja izjemno utrujena in
neproduktivna. Iz prve faze izgorelosti se simptomi začnejo poglabljati. Pomembno je
prepoznati napredek simptomatike in v tej fazi poiskati pomoč (zdravnik), da ne pride do
zadnje faze izgorelosti, v kateri se pojavljajo simptomi porušenega imunskega sistema,
tresavice, izgube zavesti. Naš namen diplomskega dela je bil predstaviti telesno simptomatiko
širši populaciji. Pri kvalitativnem raziskovalnem delu smo vključili sedem intervjuvank, ki so
v preteklosti dobile diagnozo izgorelosti. Iz empiričnega dela smo ugotovili, s kakšno telesno
simptomatiko so se intervjuvanke v obdobju izgorelost srečale in da se je telesna
simptomatika med zdravljenjem spreminjala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so
intervjuvanke pred diagnozo izgorelosti imele telesne simptome, ki so kazali na neravnovesje
v telesu. Zaradi živosti in individualnost vsake posameznice je bilo ugotovljeno, da se je
telesna simptomatika glede na potek bolezni spreminjala in jo je bilo težko opredeliti glede na
stopanje izgorelosti, za kar bi bilo potrebno nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: izgorelost, stres, telesna simptomatika, ženske, spremembe
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2024; Ogledov: 1305; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,18 MB) |
9. |
10. |
