1. Razvojno financiranje teritorialnih enot v Sloveniji in Evropski uniji : magistrsko deloSimona Markič, 2026, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na razvojno financiranje teritorialnih enot v Sloveniji in EU, s primerjalno analizo med Slovenijo in Avstrijo. Avtorica preučuje, kako institucionalna in funkcionalna decentralizacija vplivata na učinkovitost črpanja razvojnih sredstev, zlasti v okviru kohezijske politike EU. Posebno pozornost nameni primerjavi dveh občin – Preddvor (Slovenija) in Železna Kapla-Bela (Avstrija) –, da bi osvetlila razlike v organizaciji, strategiji in uspešnosti razvoja. Ugotovitve kažejo, da ima Avstrija zaradi večnivojskega upravljanja in strukturiranega institucionalnega sistema boljše pogoje za učinkovito izvajanje razvojnih politik. V Sloveniji regionalne razlike ostajajo izrazite, predvsem med vzhodnim in zahodnim delom države, ter se nekoliko povečujejo, medtem ko se v Avstriji malenkostno znižujejo. Avtorica predlaga krepitev regionalne ravni kot tudi večjo usklajenost med lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi politikami. Analiza vključuje tudi oceno strateških mednarodnih okvirov (EU, OECD, ZN), s poudarkom na zelenem in digitalnem prehodu ter pomenu uravnoteženega razvoja. Delo zagovarja pristop »od spodaj navzgor« kot ključen za prepoznavanje lokalnih potreb in učinkovitejšo porabo sredstev. Cilj je oblikovati priporočila za izboljšanje sistema financiranja občin in regij v Sloveniji ter s tem prispevati k skladnejšemu in bolj odpornemu razvoju države. Delo predlaga bistveno okrepitev regionalne ravni, manjkajoče ravni odločanja med državo in občino, z namenom večje decentralizacije razvojnega financiranja z nacionalne ravni ter preprečevanja razdrobljenosti lokalnega razvoja in boljšega povezovanja med občinami zaradi regionalnih razvojnih izzivov. S tem pa se preko decentralizacije razvojnega financiranja na regionalno raven (ter hkratne koncentracije razvoja z občinske ravni) poveča odpornost države kot celote in izboljša izkoriščanje regionalnih razvojnih potencialov ter učinkovitejše naslavlja regionalne razvojne potrebe. Primerjalno z Avstrijo to ne pomeni federalizacije na pokrajine, temveč bolj odločno in institucionalno urejeno decentralizacijo na regionalno raven, primerljivo z decentralizacijo na subregionalno raven v Avstriji.
Keywords: razvojno financiranje, regionalni razvoj, kohezijska politika, decentralizacija, občine, Slovenija, Avstrija
Published in ReVIS: 14.05.2026; Views: 52; Downloads: 8
 Full text (2,69 MB) |
2. |
3. Spodbujanje investicij v občinah : magistrsko deloMatjaž Sanda, 2023, master's thesis Abstract: Investicije so pomembne za okolje ter pozitivno prispevajo h gospodarski rasti in krepitvi gospodarskega potenciala ter s tem k razvojnemu dohitevanju ostalih evropskih držav. V magistrskem delu je obravnavana tema glede investicijskih aktivnosti, ki jim Slovenija tako na državni kot na regionalni in lokalni ravni še vedno ni namenila dovolj pozornosti v preteklih letih, da bi prišlo do večje produktivnosti. V letu 2016 se je Slovenija že vrnila na pot razvojnega dohitevanja povprečja EU, vendar bo morala v prihodnje še bolj okrepiti investicijsko aktivnost za večjo produktivnost na način, da bo spodbujala investicije, vlagala v raziskovalno-razvojno dejavnost, informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter v usposabljanje zaposlenih, predvsem pa bo morala biti usmerjena v digitalno in zeleno preobrazbo gospodarstva, saj to tudi narekuje Program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 in so tudi prav tem ciljem namenjena EU sredstva. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh poglavij, in sicer iz teoretičnega dela ter empiričnega dela. Namen magistrskega dela je bil preko analize ukrepov v investicijska vlaganja na regionalni ravni v sosednji državi Avstriji kot tudi v zahodni kohezijski regiji v Sloveniji, ugotoviti, kateri ukrepi bi bili primerni za spodbujanje investicij v vzhodni kohezijski regiji Slovenije, ki bi tudi pripomogli k prehodu v skupino regij v prehodu. Država Avstrija je bila izbrana zato, ker dosega nadpovprečno visoko rast produktivnosti, kar je cilj tudi Slovenije v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027. Ker je eden od specifičnih ciljev regionalne politike Slovenije v obdobju 2021–2027 tudi hitrejši razvoj kohezijske regije Vzhodna Slovenija, so obravnavani izvedeni ukrepi v Osrednjeslovenski regiji kot najrazvitejši regiji v Sloveniji ter ukrepi v Avstriji. Ker se lokalne skupnosti srečujejo s problemom nezadostnih finančnih sredstev za izvajanje naložb v javne investicije, so prikazana evropska kohezijska sredstva, ki bodo na voljo v programskem obdobju 2021–2027 za področja investicij ter primerjava po tematikah področji med obdobjema 2014–2020 in 2021–2027. Nazadnje pa so predstavljeni primeri ukrepov investicijskih vlaganj, ki bi jih lahko Pomurska regija posnemala pri uresničevanju ciljev hitrejšega razvoja regije.
Keywords: investicije, kohezijska sredstva, lokalna skupnost, naložbe, regionalna politika, EU sredstva, partnerstvo
Published in ReVIS: 25.05.2023; Views: 2432; Downloads: 62
Full text (1,20 MB) |
4. Koncept prostornog planiranja – nastanak i razvoj vrtnih gradova : magistrsko deloMaja Jambrović, 2021, master's thesis Abstract: 19. stoljeće je obilježeno razvojem industrije, a samim time i razvojem te neplaniranim širenjem gradova. Veliki broj radnika se seli u gradove zbog blizine radnih mjesta. Urbane regije postaju prenapučene i nepogodne za život i za razvoj društvene zajednice, a s druge strane, ruralna područja su potpuno gospodarski zanemarena. U svrhu rješavanja društvenih problema, Ebenezer Howard je razvio koncept vrtnog grada. Koncept je sadržavao kombinaciju pozitivnih strana i urbanih i ruralnih područja. Nastojao je ukloniti ekonomsku neravnopravnost i društveno rangiranje. Predložio je osnivanje gradova novog tipa koji će izbrisati razlike između sela i urbane aglomeracije i koji bi bili samodostatni. Nažalost, zbog skeptičnosti ljudi i teškog prilagođavanja novim stvarima, rani vrtni gradovi nisu bili dobro prihvaćeni. Tek u 20. stoljeću počinje prihvaćanje vrtnih gradova. Razvoj vrtnih gradova podijeljen je na tri etape. Proučavanjem triju etapa razvoja vrtnih gradova uočavaju se značajni pomaci u pristupu planiranja urbanih sredina. Howardovi principi i dalje se primjenjuju u aktivnostima organizacije Town and Country Planning Association (TCPA), koja nastoji ostvariti njegovu viziju samoodrživih i energetski učinkovitih naselja. Teško prihvaćeni vrtni gradovi zapravo imaju potencijal postati gradovima budućnosti, i to zahvaljujući pametnim i zelenim gradovima. Kohezijska politika ima veliku ulogu u održivom razvoju i sinonim je za regionalnu politiku EU-a. Strategija Europske unije je promicanje i potpora „cjelokupnom skladnom razvoju“ država članica i njihovih regija
Keywords: vrtna mesta, Ebenezer Howard, urbanizacija, kohezijska politika, “pametna mesta”
Published in ReVIS: 05.01.2022; Views: 2612; Downloads: 81
Full text (3,20 MB) |
5. Uspešnost izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji s poudarkom na motivaciji zaposlenih : magistrsko deloAndreja Podpeskar, 2020, master's thesis Abstract: Evropska kohezijska politika je trenutno ena glavnih naložbenih politik v Sloveniji. Eden izmed glavnih ciljev Evropske unije je doseči bolj enakomeren in skladen razvoj v vseh delih Evropske unije. Učinkovitejšemu upravljanju evropskih skladov je namenjen ukrep tehnične pomoči. Cilj tehnične pomoči je učinkovito izvajanje Operativnega programa in večja upravna usposobljenost. Namen je doseči višjo usposobljenost, zaposleni bodo svoje delo opravljali boljše, posredno pa se bo povečalo črpanje evropskih kohezijskih sredstev. V magistrski nalogi smo proučili motiviranost za izobraževanje pri zaposlenih v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V prvem delu naloge smo s preučevanjem različne literature uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo. Predstavili smo evropsko kohezijsko politiko, SVRK in pa motivacijske dejavnike ter pomen usposabljanja in izobraževanja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, med vsemi zaposlenimi poskušali zbrati podatke o odnosu do izobraževanja in dejavnikov motivacije. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na višjo usposobljenost, boljše delo zaposlenih. Rezultati raziskav so pokazali, da imajo zaposleni visoko stopnjo motivacije za izobraževanje. Najpomembnejši dejavniki, ki spodbujajo zaposlene k izobraževanju, pa so osebni razvoj in želja biti na tekočem. Sledijo mu nove zaposlitvene možnosti in ohranitev zaposlitve. Nasprotno pa k motivaciji za izobraževanje še najmanj vplivajo dejavniki, kot so tekmovanje s sodelavci pa tudi denarne nagrade ter višja plača niso dobri spodbujevalci.
Keywords: Evropska kohezijska politika, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, motivacija, izobraževanje, usposabljanje
Published in ReVIS: 09.07.2021; Views: 3017; Downloads: 122
Full text (1,29 MB) |
6. |
7. |
