1. |
2. |
3. Uspešnost izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji s poudarkom na motivaciji zaposlenihAndreja Podpeskar, 2020 Opis: Evropska kohezijska politika je trenutno ena glavnih naložbenih politik v Sloveniji. Eden izmed glavnih ciljev Evropske unije je doseči bolj enakomeren in skladen razvoj v vseh delih Evropske unije. Učinkovitejšemu upravljanju evropskih skladov je namenjen ukrep tehnične pomoči. Cilj tehnične pomoči je učinkovito izvajanje Operativnega programa in večja upravna usposobljenost. Namen je doseči višjo usposobljenost, zaposleni bodo svoje delo opravljali boljše, posredno pa se bo povečalo črpanje evropskih kohezijskih sredstev. V magistrski nalogi smo proučili motiviranost za izobraževanje pri zaposlenih v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V prvem delu naloge smo s preučevanjem različne literature uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo. Predstavili smo evropsko kohezijsko politiko, SVRK in pa motivacijske dejavnike ter pomen usposabljanja in izobraževanja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, med vsemi zaposlenimi poskušali zbrati podatke o odnosu do izobraževanja in dejavnikov motivacije. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na višjo usposobljenost, boljše delo zaposlenih. Rezultati raziskav so pokazali, da imajo zaposleni visoko stopnjo motivacije za izobraževanje. Najpomembnejši dejavniki, ki spodbujajo zaposlene k izobraževanju, pa so osebni razvoj in želja biti na tekočem. Sledijo mu nove zaposlitvene možnosti in ohranitev zaposlitve. Nasprotno pa k motivaciji za izobraževanje še najmanj vplivajo dejavniki, kot so tekmovanje s sodelavci pa tudi denarne nagrade ter višja plača niso dobri spodbujevalci.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska kohezijska politika, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, motivacija, izobraževanje, usposabljanje
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 456; Prenosov: 55
 Celotno besedilo (1,29 MB) |
4. Koncept prostornog planiranja – nastanak i razvoj vrtnih gradovaMaja Jambrović, 2021 Opis: 19. stoljeće je obilježeno razvojem industrije, a samim time i razvojem te neplaniranim širenjem gradova. Veliki broj radnika se seli u gradove zbog blizine radnih mjesta. Urbane regije postaju prenapučene i nepogodne za život i za razvoj društvene zajednice, a s druge strane, ruralna područja su potpuno gospodarski zanemarena. U svrhu rješavanja društvenih problema, Ebenezer Howard je razvio koncept vrtnog grada. Koncept je sadržavao kombinaciju pozitivnih strana i urbanih i ruralnih područja. Nastojao je ukloniti ekonomsku neravnopravnost i društveno rangiranje. Predložio je osnivanje gradova novog tipa koji će izbrisati razlike između sela i urbane aglomeracije i koji bi bili samodostatni. Nažalost, zbog skeptičnosti ljudi i teškog prilagođavanja novim stvarima, rani vrtni gradovi nisu bili dobro prihvaćeni. Tek u 20. stoljeću počinje prihvaćanje vrtnih gradova. Razvoj vrtnih gradova podijeljen je na tri etape. Proučavanjem triju etapa razvoja vrtnih gradova uočavaju se značajni pomaci u pristupu planiranja urbanih sredina. Howardovi principi i dalje se primjenjuju u aktivnostima organizacije Town and Country Planning Association (TCPA), koja nastoji ostvariti njegovu viziju samoodrživih i energetski učinkovitih naselja. Teško prihvaćeni vrtni gradovi zapravo imaju potencijal postati gradovima budućnosti, i to zahvaljujući pametnim i zelenim gradovima. Kohezijska politika ima veliku ulogu u održivom razvoju i sinonim je za regionalnu politiku EU-a. Strategija Europske unije je promicanje i potpora „cjelokupnom skladnom razvoju“ država članica i njihovih regija
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vrtna mesta, Ebenezer Howard, urbanizacija, kohezijska politika, “pametna mesta”
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 226; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,20 MB) |
