1. Razvoj Balkana v politično zgodovinski perspektiviUroš Pinterič, 2025, scientific monograph Abstract: Znanstvena monografija obravnava zgodovinski pregled razvoja Balkana od prazgodovinskega obdobja do današnjih dni. Čeprav ne stoji na Balkanocentični predpostavki pa vendarle avtor skozi monografijo sistematično zagovarja tezo, da je Balkan zgodovinsko ključen steber evropske kulture tako v družbenem kot v političnem smislu. Gre za območje prve stalne poselitve na območju Evrope, ki še pred tem izkazuje obstoj "kulture" katero danes Evropa Balkanu pogosto odreka in pri tem pozablja, da so se primarno barbari imenovali narodi severnejšega dela kontinentalne evrope. Avtor zaradi obsežnosti predstavlja zgodovino v preglednem smislu s posamičnimi poudarki na določenih intrigantnih dogodkih/obdobjih. Ključen pa je zaključen razmislek, da kar se zgodi Balkanu se zgodi Evropi, in da je Evropa vsakič, ko je spregledala to dejstvo slednje tudi drago plačala.
Keywords: Balkan, balkanska kultura, narodi Balkana, Jugoslavija, nacionalizem
Published in ReVIS: 10.04.2026; Views: 138; Downloads: 3
 File (4,97 MB) |
2. |
3. Kibernetska varnost v javni upravi : vloga zaposlenih pri obvladovanju izzivov in priložnosti v digitalni dobiDarko Oberle, 2025, master's thesis Abstract: Kibernetska varnost v javni upravi je v digitalni dobi postala eno glavnih področij, kjer imajo zaposleni osrednjo vlogo pri obvladovanju izzivov in priložnosti. Čeprav digitalna preobrazba prinaša številne koristi, kot so učinkovitejše storitve in racionalizacija procesov, hkrati povečuje tudi izpostavljenost kibernetskim grožnjam. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv človeških dejavnikov pri oblikovanju in ohranjanju kibernetske varnosti v javni upravi. V času, ko so informacijski sistemi temelj delovanja javnih storitev, je zagotavljanje varnosti bistveno za zaščito občutljivih podatkov in krepitev zaupanja javnosti. Posebna pozornost je namenjena zaposlenim, ki pogosto predstavljajo prvo obrambno linijo pred kibernetskimi grožnjami, vendar se soočajo s pomanjkanjem digitalnih veščin, preobremenjenostjo in nezadostnim usposabljanjem. V delu so analizirani glavni dejavniki, kot so digitalna pismenost, ozaveščenost, vedenjski vzorci in organizacijska kultura, ki vplivajo na varnostno držo zaposlenih in uspeh varnostnih ukrepov. Raziskava se osredotoča na vpliv človeških napak, omejene digitalne pismenosti in pomanjkanja ozaveščenosti na pojav kibernetskih tveganj, pri čemer posebno izpostavlja socialni inženiring in lažno predstavljanje. Preučuje tudi ustreznost obstoječih varnostnih politik in usposabljanj v javni upravi ter opredeljuje digitalne kompetence in organizacijske ukrepe, ki so pomembni za zmanjševanje tveganj in oblikovanje trajnostne varnostne drže zaposlenih. Metodološki pristop združuje pregled literature, primerjalno analizo obstoječih modelov in kvalitativne intervjuje z zaposlenimi v državnih institucijah. Analiza kaže, da tehnološki ukrepi ne zadoščajo brez stalnega usposabljanja, strateške komunikacije ter razvoja varnostno odgovornega vedenja. Poseben poudarek je namenjen oblikovanju trajnostne varnostne kulture, ki temelji na zaupanju in sodelovanju med zaposlenimi. Rezultati intervjujev potrjujejo, da so človeške napake, pomanjkanje ozaveščenosti in neustrezna usposobljenost najpogostejši vzroki varnostnih incidentov v javni upravi, kar potrjuje potrebo po celostnem pristopu k obvladovanju kibernetskih tveganj. Naloga prispeva priporočila, ki institucijam pomagajo krepiti varnostno kulturo, dvigovati digitalne kompetence in sistematično vključevati človeški dejavnik v strategije kibernetske varnosti.
Keywords: kibernetska varnost, človeški dejavnik, digitalna pismenost, varnostna kultura, javna uprava, usposabljanje zaposlenih
Published in ReVIS: 27.03.2026; Views: 236; Downloads: 31
Full text (1,14 MB) |
4. Organizacijska kultura in uspešnost poslovanjaMaja Stanič, 2026, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga preučuje povezavo med organizacijsko kulturo in uspešnostjo poslovanja podjetja. Izhodišče raziskave je vprašanje, kako vrednote, norme, običaji, simboli in komunikacija oblikujejo delovno okolje ter usmerjajo vedenje zaposlenih. Posebej nas je zanimalo, v kolikšni meri lahko pozitivna in dobro razvita kultura prispeva k večji zavzetosti, zadovoljstvu ter dolgoročni konkurenčnosti podjetja ter posledično uspešnosti poslovanja podjetja. Raziskava se ukvarja tudi z dilemami sodobnega poslovnega okolja, kjer se podjetja soočajo z dinamičnimi spremembami in potrebo po prilagodljivosti ter inovativnosti.
V teoretičnem delu so predstavljene različne opredelitve kulture in izpostavljene njene vloge pri oblikovanju organizacijskega vedenja. Poudarjeno je, da uspešnost poslovanja ne more temeljiti zgolj na finančnih kazalnikih, temveč vključuje tudi nefinančne dimenzije, kot so kakovost odnosov, ugled podjetja, inovativnost in sposobnost prilagajanja spremembam.
Empirični del temelji na anketni raziskavi, s katero smo analizirali stališča zaposlenih glede vpliva organizacijske kulture na njihovo delo in poslovne rezultate podjetja. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo kulturo kot ključni dejavnik, ki spodbuja motivacijo, produktivnost, občutek pripadnosti in medsebojno sodelovanje. Ugotovili smo, da odprta komunikacija, participativno vodenje ter možnost osebnega in strokovnega razvoja pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in njihovo učinkovitost ter s tem na uspešnost poslovanja.
Na podlagi ugotovitev sklepamo, da je organizacijska kultura tesno povezana z uspešnostjo poslovanja. Podjetja, ki kulturo obravnavajo kot strateški dejavnik in jo zavestno razvijajo, lažje dosegajo trajnostno rast, stabilnost in dolgoročno konkurenčno prednost.
Keywords: organizacijska kultura, uspešnost poslovanja, zaposleni, motivacija, zavzetost
Published in ReVIS: 08.03.2026; Views: 398; Downloads: 23
Full text (1,04 MB) |
5. Kultura varnosti pacientov : domovi starejših občanovDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, scientific monograph Abstract: Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti vdomovih starejših občanov s ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga socialnovarstvenim zavodom prepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v socialno varstvenih zavodih na temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med vrstami institucij smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test. Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih po institucijah socialnega varstva določen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za socialno varstvene zavode 3,7%.Poglobljene študije so v prilogah 1-10, ki se obvezno berejo skupaj s poročilom. Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po institucijah (pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov.
Keywords: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Published in ReVIS: 19.02.2026; Views: 321; Downloads: 4
Full text (5,78 MB)
This document has many files! More... |
6. Kultura varnosti pacientov : lekarneDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, scientific monograph Abstract: Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti vlekarnahs ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga lekarnamprepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v lekarnahna temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med vrstami institucij smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test. Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih v lekarnahdoločen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za lekarne3,7%. Poglobljene študije so v prilogah 1-10, ki se obvezno berejo skupaj s poročilom. Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po lekarnah(pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov.
Keywords: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Published in ReVIS: 19.02.2026; Views: 319; Downloads: 3
Full text (4,44 MB)
This document has many files! More... |
7. Kultura varnosti pacientov : primarno zdravstvoDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, scientific monograph Abstract: Uvod: Metode ocenjevanja kulture varnosti pacientov v primarnem zdravstvenem varstvu omogočajo analizirati obnašanje strokovnjakov in zavezanost organizacij k neprekinjenemu zagotavljanju učinkovite in varne oskrbe, od trenutka, ko uporabnik vstopi vstoritev, do tedaj, ko je iz teh postopkov odpuščen.Cilj jeoblikovati orodja za analizo varnosti pacientov v primarnem zdravstvenem varstvu in pokazati, kaj z uporabo teh orodij lahko sklepamo o kulturi varnosti pacientov v slovenskem primarnem zdravstvu ter čemu je potrebno posvetiti vbodoče več pozornosti.Material in metoda: Najprej je podan nabor uveljavljenih orodij za primerjavo ocenjevanja kulture varnosti pacientov v osnovnem zdravstvu vsvetu, nato pa je izpeljan vprašalnik, ki bi bil primeren za ocenjevanje kulture varnosti pacientov v primarnam zdravstvu pri nas. Na temelju le-tega je bilo izpeljano anketiranje po enotah primarnega zdravstva in izvedena analiza odgovorov pretežno po Likertovi lestvici. Opisni statistiki s tabelami in grafi sledi testiranje ocen kulture varnosti vcelotnem slovenskem zdravstvenem sistemu z uporabo hi-kvadrat in Z+4 testov. Monografija je bila zaključena leto in pol po zaključku podprojeta z istim naslovom. Prečna raziskava, izvedena v enotah osnovnega zdravstvenega varstva je potekala v obdobju 1.10.2022 -30.9.2024 in je vključevala tako pregled svetovne literature in prakse, kot tudi analizo anket, izvedenih v enotah primarnega zdravstva v Sloveniji med zdravstvenimi delavci. Oblikovanje anketnih vprašanj je temeljilo na poglobljenih intervjujih, ki so pomagali oblikovati podrobnejša vprašanja v anketi. Podatki so bili analizirani v skladu s priporočili v mednarodni literaturi in v skladu z izkušnjami lokalnih zdravstvenih delavcev.Rezultati:Glede na ranžirno vrsto ocen trditev v anketi, študija podaja predlog za izvedbo naslednjih ukrepov v skladu s to ranžirno vrsto od najpomembnejšega (a) naprej do (h): (a) zagotovitev zadostne kadrovske strukture, (b) znižanje utrujenosti osebja, (c) opogumiti osebje, da spregovori o zaznanih nevarnostih za paciente, (d) zmanjšati je potrebno delovne obremenitve tam, kjer se ocenjuje, da so prevelike, (e) vodstvo naj bolj podpira vsakodnevne napore podrejenih, (f) Izogibati se je potrebno napetih in sovražnih situacij. (g) smiselno je konstruktivno obravnavati težavno osebje, (h) znižati je potrebno motnje v sporazumevanju, zaradi katerih prihaja do zamud pri oskrbi pacientov.Sklep:Rezultati so pokazali uspešnost oblikovanja in izvajanja anket, sama monografija pa še izpostavlja, da je pričakovati, da bo v prihodnjih letih tovrstne raziskave in prakso oblikovalo več specialnih usmeritev in novih trendov, ki bodo temeljili tudi na novih tehnologijah. Pričakuje se, da bo vse večji poudarek na sodelovanju bolnikov in družin kot aktivnih partnerjev pri spodbujanju varnosti v ustanovah primarnega zdravstvenega varstva, kot to narekuje tudi WHO, zato velja vbodoče preučiti tudi strategije za vključevanje bolnikovih stališč in povratnih informacij družinskih članov v pobude za varnost.
Keywords: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Published in ReVIS: 19.02.2026; Views: 352; Downloads: 4
Full text (6,08 MB)
This document has many files! More... |
8. Ustvarjanje pogojev za uresničevanje spremembNina Fifolt, Klemen Mihalič, 2025, review article Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Na kakšen način organizacije ustvarjajo pogoje za uresničevanje sprememb? Namen: Preučili smo strokovno literaturo, ki obravnava različne načine uspešnega upravljanja sprememb v organizacijah ter na podlagi rezultatov oblikovali temeljne ugotovitve in spoznanja. Metoda: Pri pisanju teoretičnih izhodišč smo uporabili opisno metodo s študijem relevantne domače in tuje literature ter metodo povzemanja z uporabo zapiskov in navedb drugih avtorjev. Pri raziskavi smo izvedli sistematičen pregled relevantnih strokovnih virov in nato izvedli njihovo kvalitativno analizo, kjer smo s pomočjo analitičnega proučevanja oblikovali temeljne ugotovitve in spoznanja vezana na naše raziskovalno vprašanje. Rezultati: Organizacije ustvarjajo pogoje za uspešno uresničevanje sprememb z večdimenzionalnim pristopom, na katerega vplivajo transformacijski in transakcijski dejavniki sprememb. Uspešnost sprememb je odvisna od sposobnosti organizacij, da prepoznajo izzive in implementirajo strategije, ki spodbujajo inoviranje in agilnost ter vključenost deležnikov v organizacijske procese. Pri uresničevanju sprememb gre za proces, ki vključuje neprestano samoizpraševanje in samorefleksijo za doseganje odličnih rezultatov. Odprta in učinkovita dvosmerna komunikacija, temelječa na podlagi transparentnih dokazov, je ključna za zmanjševanja odpora pri uvajanju sprememb. Organizacija: Zbrane ugotovitve prispevajo k razumevanju negativnih dejavnikov odpora pri uvajanju sprememb ter organizacijam pomagajo pri uvajanju boljših strategij in organizacijskih procesov, ki podpirajo vključenost udeležencev in uvajanje inovacij. Družba: Vodenje sprememb ne povečuje uspešnosti zgolj organizacije same, temveč lahko spodbuja transformacijske premike v zunanjem okolju organizacije, ki vodijo k bolj inovativni in na trajnostnem modelu temelječi družbi. Originalnost: Raziskava se celovito loteva uspešnega upravljanja sprememb, saj združuje analizo strateških (transformacijski) in transakcijskih (operativnih) dejavnikov sprememb ter sintezo različnih teoretičnih modelov upravljanja sprememb. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskave v zajeti literaturi uporabljajo različne metodologije, kar bi lahko vplivalo notranjo veljavnost raziskave. Prav tako so viri vključevali organizacije z različnih področij delovanja, kar lahko vpliva na zunanjo veljavnost raziskave ter s tem posploševanje na preostale specifične sektorje. Za izboljšanje veljavnosti raziskave o ustvarjanju pogojev za uresničevanje sprememb svetujemo izvedbo empirične raziskave v različnih sektorjih.
Keywords: uvajanje sprememb, vodenje sprememb, model EFQM, agilnost organizacije, dejavniki sprememb, trajnost, organizacijska kultura
Published in ReVIS: 02.02.2026; Views: 536; Downloads: 4
Full text (396,84 KB) |
9. Vloga voditeljstva in organizacijske kulture pri doseganju poslovne odličnostiSabina Borse Hren, Kristina Kovač, Mateja Eršte, 2025, original scientific article Keywords: voditeljstvo, organizacijska kultura, poslovna odličnost, družbena odgovornost, čustvena inteligenca, strateško razmišljanje, inovativnost, trajnostna rast, odprta komunikacija
Published in ReVIS: 30.01.2026; Views: 417; Downloads: 8
Full text (373,12 KB) |
10. Kultura varnosti pacientov : bolnišniceDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, scientific monograph Abstract: Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti v bolnišnicah, primarnem zdravstvu, lekarnah v skupnosti in socialnovarstvenih zavodih s ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga zdravstvenim organizacijam prepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v bolnišnicah na temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med bolnišnicami smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test.Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih po bolnišnicah določen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za bolnišnice 8,2 %, za ostale vrste institucij pa mnogo manjša (primarno zdravstvo: 1,1 %; lekarne: 1,2 %; socialno varstveni zavodi: 3,7 %). Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po institucijah (pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov v bolnišnicah.
Keywords: pacienti, aktuarska matematika, kultura varnosti, bolnišnice
Published in ReVIS: 12.01.2026; Views: 451; Downloads: 7
Full text (4,56 MB) |
