51. Japonska kultura in religija : primer uporabe v stripih in animiranih filmihMonika Mrevlje, 2017, undergraduate thesis Abstract: Diplomska raziskovalna naloga obravnava japonske stripe ali mange ter animirane filme ali
animeje v odnosu z japonsko kulturo, religijo in mitologijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali so v
animiranih filmih in stripih prisotni elementi japonske tradicionalne kulture.
V poglavju »znanstvena izhodišča« raziskavo uvrstimo v smiseln raziskovalni prostor in ji na
podlagi obravnave že obstoječih raziskav s tega področja pripišemo pomen in zagotovimo
verodostojnost. V nadaljevanju opravimo pregled literature s področja japonske popularne
kulture in pojasnimo pojme, ki jih uporabljamo v raziskavi. Prvi del pregleda vsebuje kratek
zgodovinski pregled kulturološko najbogatejših časovnih obdobij, v nadaljevanju pa se
osredotočimo na japonsko mitologijo in religijo, natančneje šintoizem.
Poglavje »sodobna popularna kultura« se osredotoči na opis japonske animacije in stripa v
odnosu s kulturo, ki se je vzpostavila med občinstvom le-te .
Empirični del naloge vključuje analizo štirih primerov japonskega animiranega filma. Analizo
smo izvedli s pomočjo programa ATLAS.ti, orodjem za kvalitativno analizo podatkov, in
sicer s semiotično raziskavo slikovnega gradiva. Rezultati so najprej predstavljeni v grafični
obliki z ustreznimi interpretacijami za vsak primer posebej, nato pa sledi sinteza vseh
obravnavanih primerov.
V zaključku naloge predstavimo ugotovitve in sklepne misli. Keywords: mitologija, japonska popularna kultura, animacija, religija, semiotika, diplomske naloge Published in ReVIS: 29.07.2021; Views: 1946; Downloads: 0 |
52. Sociokulturne razsežnosti prenosa znanja v okviru akademskega podjetništva : doktorska disertacijaUroš Gojkovič, 2017, doctoral dissertation Abstract: Akademskega podjetništva ni mogoče natančno ukalupiti, saj je pojav močno odvisen
od družbenega oziroma kulturnega konteksta. Kljub temu pa je gotovo, da omenjeni
koncept predstavlja vez med akademsko sfero in zunanjim okoljem, v okviru katere se
prepletata tržni vidik, torej logika dobička, ter sama želja po prenosu znanja in ustvarjanju
nove vrednosti, ki ni nujno le ekonomska.
V različnih družbah postaja koncept akademskega podjetništva v povezavi z
gospodarstvom in državo osrednje težišče teorije in prakse inovacij. Univerze so tako v
preteklih desetletjih postale pomemben vir za nastanek visokotehnoloških podjetij,
predvsem malih in srednje velikih, ki so najbolj ustrezna za proučevanje akademskega
podjetništva, saj so razvila specifične karakteristike organizacijske kulture in prenosa
znanja. Tovrstne karakteristike so se razvile predvsem na podlagi socialnega kapitala, ki ga
lahko opredelimo kot ogrodje vozlišč, ki sestojijo iz posameznikov in organizacij ter
povezav, na katere pomembno vplivajo norme, želje in odnos posameznikov oziroma
organizacij (Adam et al. 2014).
Pričujoča doktorska disertacija ugotavlja, ali je proces izmenjave znanja pogojen z
upravljanjem pretoka informacij preko omrežij in povezav, ki so bogate s socialnim
kapitalom, ki obenem tudi vpliva na izoblikovanje vzorcev organizacijske kulture podjetij.
Tovrstni vzorci organizacijske kulture podjetjem omogočajo večjo sposobnost prenosa
znanja iz akademske sfere v gospodarsko sfero (komercializacija znanja). Iz tega izhaja, da
specifični vzorci organizacijske kulture podjetij omogočajo večjo inovacijsko sposobnost
in konkurenčno prednost le-teh, saj predpostavljamo, da podjetja, kjer vzorci
organizacijske kulture temeljijo na socialnem kapitalu, več sodelujejo z JRO in univerzami
ter drugimi podjetji doma in v tujini, s tem pa pridobivajo ključno konkurenčno prednost.
Namreč, kot je rekel Schumpeter (1939), vsaka inovacija oziroma ustvarjanje novih
kombinacij znanja za podjetje pomeni večjo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi
podjetji, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo.
Keywords: akademsko podjetništvo, organizacijska kultura, prenos znanja, socialni kapital, visokotehnološka podjetja, inovativnost, disertacije Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 1512; Downloads: 102
Full text (3,21 MB) |
53. Mobbing v organizaciji : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeZorica Pristov, 2015, master's thesis Abstract: Mobbing je področje medsebojnega komuniciranja, ki kaže negativne trende v ožji in širši
družbi. Zaradi dokazano škodljivih posledic na zdravje zaposlenih in posledično tudi na
delovanje podjetij je mobbing pomembno področje tudi akademskega raziskovanja. Večina
raziskav se ukvarja s proučevanjem mobbinga na večjih vzorcih in v splošni populaciji. Če
želimo resnično uvajati pozitivne spremembe v podjetjih, pa je smiselno pojav mobbinga
raziskovati tudi znotraj posameznih podjetij in iz ugotovitev raziskovanj narediti načrt
ukrepov za preprečevanje mobbinga v točno določenem podjetju. S tem omogočimo tudi
aplikativni prispevek raziskovalnega dela.
V pričujoči magistrski nalogi se bomo poglobili v pojavljanje in zaznavanje mobbinga v enem
proučevanem podjetju na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. V teoretičnem delu so
predstavljeni ključni dejavniki, ki vplivajo na poslovanje podjetja kot so organizacijska
kultura in klima, pa tudi komunikacija med zaposlenimi vključno s konflikti in mobbingom.
Glavno raziskovalno vprašanje je bilo ali je v podjetju prisoten mobbing. V empiričnem delu
so predstavljeni rezultati raziskave o pojavu mobbinga v proučevanem podjetju. V zadnjem
delu naloge je predstavljenih nekaj pristopov k preprečevanju mobbinga iz domače in tuje
literature, v nadaljevanju pa tudi predlagane rešitve za proučevano podjetje. Naloga je
uporabna tako v akademskem kot aplikativnem smislu, saj je bil pripravljen lasten vprašalnik,
izvedena raziskava in pripravljeni predlogi ukrepov za preprečevanje mobbinga v podjetju. Keywords: komunikacija, konflikti, mobbing, organizacijska kultura, organizacijska klima, magistrske naloge Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1376; Downloads: 80
Full text (1,58 MB) |
54. Vpliv spreminjanja organizacijske kulture v javnem sektorju v Sloveniji na odnos zaposlenih do uporabnikov : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeTanja Krajišnik, 2018, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava slovenski javni sektor in njegovo transformacijo glede
usmerjenosti proti uporabnikom. Skušali smo ugotoviti, koliko, če sploh, se je javni sektor v
Sloveniji po osamosvojitvi države in vstopu v Evropsko unijo uspel približati državljanom na
področju bolj prijaznega, kakovostnejšega in učinkovitejšega nudenja storitev državljanom.
Prav tako nas je zanimalo, ali so se v tem času poleg norm delovanja spremenile tudi
vrednote, ki vladajo v javnih organizacijah.
Tako smo najprej predstavili osnovne pojme, kot so javni sektor, organizacijska kultura ter
njena funkcija v okvirih javnega sektorja, zgodovinski razvoj javnega sektorja v Sloveniji,
vrednote v slovenskem javnem sektorju ter kakovost in usmerjenost le-tega k uporabnikom.
Pri tem smo si pomagali s strokovno literaturo s teh področij ter drugimi viri, ki obravnavajo
omenjeno problematiko.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili
med desetimi vodilnimi zaposlenimi v organizacijah javnega sektorja, kot so center za
socialno delo, bolnišnica, zavod za zaposlovanje, socialno-varstvena organizacija, geodetska
uprava, sodišče, upravna enota, mestna občina, šola in finančni urad. Povzetek ugotovitev
smo predstavili v zaključku, kjer smo podali tudi nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki. Keywords: javni sektor, organizacijska kultura, vrednote, usmerjenost k uporabniku, kakovost storitev, Slovenija, magistrske naloge Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1511; Downloads: 102
Full text (1,19 MB) |
55. Bob Dylan in popularna kultura : magistrska nalogaPatricija Jereb, 2018, master's thesis Abstract: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od
začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je
vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s
katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod
njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno
ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna
inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere.
Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi
bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako
izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč
je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V
obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški
izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«.
V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan
zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta
kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna
že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno
družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen
način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway
61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove
kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter
pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z
drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni
album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni
horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda
zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na
številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za
komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja. Keywords: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1562; Downloads: 115
Full text (1,50 MB) |
56. Upravljanje z medkulturnimi razlikami pri poslovanju s kitajskimi poslovnimi partnerji v slovenskih podjetjih : magistrska nalogaNina Lukman, 2012, master's thesis Abstract: Raziskava se ukvarja s kulturnimi razlikami med Slovenijo in Kitajsko v poslovni sferi, kakor
jih doţivljajo in odpravljajo intervjuvani slovenski poslovneţi. Prvi del naloge predstavlja
teoretični okvir raziskave, kjer smo obravnavali kompleksnost pojma kultura, ovire
medkulturne komunikacije ter predstavili kulturne dimenzije po Hofstedeju, Trompenaarsu,
Hallu ter Lewisu. Zadnji del tega dela naloge predstavlja krajši opis slovenske in kitajske
nacionalne in poslovne kulture z nekaterimi poudarki. Temu sledi analiza zbranega gradiva, ki
temelji predvsem na omenjenih kulturnih dimenzijah in nekaterih ključnih konceptih kitajske
poslovne in ekonomske kulture. Največja kulturna razdalja med drţavama se je pokazala pri
odnosu do časa, razdalji v moči in stopnji izogibanja negotovosti, ki povzročajo največ
nesporazumov in nerazumevanja na slovenski strani. Tem se pridruţi še poudarek na
omreţjih, varovanju obraza in uglajenem vedenju. V slovenskih podjetjih se zavedajo
različnosti poslovnih sfer obeh deţel, vendar se kulturna občutljivost posameznikov razlikuje.
Kitajskim poslovnim partnerjem se večinoma prilagodijo in kaţejo zanimanje za kitajsko
kulturo, čeprav se ne vedno vţivijo v vse njene posebnosti. Keywords: poslovna kultura, ekonomska kultura, kulturne dimenzije, medkulturna komunikacija, Slovenija, Kitajska, polstrukturirani intervju Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1945; Downloads: 111
Full text (1,07 MB) |
57. Vloga organizacijske kulture kot dejavnika kakovosti osnovne šole v Republiki Sloveniji : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeNadja Pahor Bizjak, 2012, master's thesis Abstract: Organizacijska kultura šole in njen razvoj v smeri izboljševanja kakovosti sta v
zadnjem desetletju v središču pozornosti strokovne javnosti, ki se ukvarja z razvojem šol.
Šolska kultura, neločljivo povezana z nacionalno kulturo in vpeta v individualnost
posameznikov, ki jo sestavljajo, je tista neotipljiva, nevidna, a mogočna sila, ki določa
organizacije in njihovo delovanje. Tudi zavedanje o nujnosti in potrebnosti spremljanja,
obvladovanja in izboljševanja kakovosti vzgojno izobraţevalnih ustanov počasi prodira v
vsakdanje ţivljenje osnovnih šol. Šolska kultura v veliki meri odloča, kako uspešno bodo
spremembe, tudi v smislu izboljševanja kakovosti, zaţivele v praksi.
V mednarodni raziskavi poučevanja in učenja TALIS, ki je potekala leta 2008, so
zbrali in preučili podatke, ki so povezani s poučevanjem, prepričanji in stališči učiteljev o
poučevanju ter s pedagoškimi, vodstvenimi in upravnimi vprašanji v zvezi z delom ravnatelja.
Ker so ta področja sestavni del šolske kulture in procesa izboljševanja kakovosti, smo v
empiričnem delu s pomočjo sekundarne analize podatkov izpostavili dejavnike organizacijske
kulture, ki lahko vplivajo na kakovost osnovnih šol.
Rezultati empirične raziskave so potrdili, da elementi šolske kulture osnovnih šol v
Sloveniji še vedno niso prerasli okvirov tradicionalne šole v celoti, vendar določena
prepričanja in sodelovalne prakse kaţejo na premike proti procesno-razvojni in sodelovalni
kulturi.
Keywords: organizacijska kultura, šolska kultura, osnovna šola, nacionalna kultura, izboljšanje kakovosti, raziskava TALIS Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 3951; Downloads: 62
Full text (2,05 MB) |
58. Vpliv kulture na poslovanje multinacionalnih podjetij : analiza kulturnih vzorcev menedžerjev v Sloveniji in na HrvaškemMeta Škedelj, 2014, master's thesis Abstract: Magistrska naloga »Vpliv kulture na poslovanje mednarodnih podjetij z analizo kulturnih vzorcev menedžerjev na Hrvaškem in v Sloveniji«, v svojem teoretičnem delu predstavlja in ponuja vpogled v premnoge definicije kulture, nacionalne kulture, organizacijske kulture, etike ter drugih prvin, ki so ključnega pomena za tvorjenje osnovnih vzorcev poslovanja posameznika v določeni družbi. Preko navedenih tipologij in opredelitev smo zajeli tiste, ki se nam za nalogo zdijo bistvene. Medtem ko v teoretičnem delu govorimo o kulturnih prvinah, ki so bistvenega pomena za ozadje naših značajskih ter s tem tudi poslovnih interakcij, si v praktičnem delu lahko pobliže ogledamo, kako dve nacionalni kulturi komunicirata med seboj in sodelujeta v mednarodnem podjetnem okolju. Pri tem želimo izpostaviti in opredeliti interakcije med obema državama.
Delo prispeva k obsegu že opravljenih raziskav o medkulturnem komuniciranju, s svojim praktičnim delom pa ponuja vpogled v medkulturne odnose v komuniciranju hrvaške in slovenske regije. Raziskave z rezultati takšnega tipa so še vedno v manjšini, saj gre za dve, na prvi pogled težko opredeljivi področji glede definiranja medsebojnih odnosov. Prav zaradi dileme o tem, ali so sosedski medkulturni odnosi pozitivni ali ne, raziskava služi za potrditev dejstva, da neposredna geografska bližina dveh različnih kultur lahko omogoča konstanten osebni stik, ki se v raziskavi izkaže za ključnega pri kvaliteti komuniciranja in posledično dobrih poslovnih rezultatov podjetja. S praktičnim delom ter končnimi ugotovitvami opredelimo tudi obe kulturi glede na različne navedene tipologije in teorije, ki se v teoretičnem delu nanašajo na kulturo in tipe organizacijskih kultur. Tako pridobimo tudi strokovno opredeljen pogled na kulturne vzorce menedžerjev dveh regij podjetja Henkel. Keywords: kulturna pogojenost, organizacijska kultura, medkulturna komunikacija, mednarodna korporacija, Henkel Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 8996; Downloads: 82
Full text (1,02 MB) |
59. Pomen neverbalne komunikacije pri delu s kitajskimi gosti : analiza primera: Hit d.d.Martina Martinuč Ambroželj, 2013, master's thesis Abstract: Globalna komunikacija omogoča izmenjavo informacij med posamezniki in skupinami iz
celega sveta. Na medsebojno komunikacijo vplivajo kulturne značilnosti posameznega
naroda, zato pogosto prihaja do nesporazumov in konfliktov. Ti nastajajo tako na verbalni kot
tudi neverbalni ravni, posebno pozornost jim namenja poslovna medkulturna komunikacija.
Magistrska naloga obravnava vpliv kulturnih dejavnikov na neverbalno medkulturno
komunikacijo med pripadniki kitajske in slovenske kulture. Predpostavljamo, da prihaja do
nesporazumov, ki izhajajo medkulturnih razlik in se pojavljajo na več ravneh komuniciranja.
Hipotezo testiramo s pomočjo študije primera, ki izvedemo v znani slovenski igralnici na
podlagi kvalitativne raziskave. V zaključku predstavimo rezultate raziskave, ki so podlaga
konstruktivnim predlogom za izboljšavo komunikacije med omenjenima kulturama v
storitvenem sektorju.
Keywords: komunikacija, medkulturno komuniciranje, neverbalno komuniciranje, študija primera, kitajska kultura, slovenska kultura Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 3584; Downloads: 101
Full text (974,58 KB) |
60. Medkulturne kompetence v projektnem menedžmentu : magistrska nalogaMarija Gale, 2015, master's thesis Abstract: V magistrskem delu povezano obravnavamo dva sodobna organizacijska in družbena
koncepta: projektni menedžment in medkulturne kompetence. Prek kompleksnega
raziskovalnega pristopa, ki vključuje kvalitativno in kvantitativno analiziranje pojavov in
zakonitosti, izpostavljamo po eni strani ključne socio-kulturne dejavnike projektnega
menedžmenta kot koncepcije upravljanja procesnih aktivnosti in virov projekta ter vodenja
ljudi, angažiranih na projektih prek komunikacije, po drugi strani pa ključne elemente
medkulturnih kompetenc, ki so pomembne za uspešno delovanje projektnih vodij in timov v
globalnem poslovanju oziroma v medkulturnem okolju.
Prek empirične študije smo s kvalitativno analizo delno strukturiranih intervjujev s
projektnimi menedžerji, ki imajo relevantne izkušnje iz projektnega dela v mednarodnem
okolju, in prek izvedene spletne anketne raziskave ugotovili, da se medkulturne kompetence
projektnega menedžerja pozitivno povezujejo z uspešnostjo izvajanja projektov v
medkulturnem in mednarodnem okolju ter da osebne vrednote in kompetence vodij in članov
projektov zelo pomembno vplivajo na projektni menedžment. Ključni prispevek magistrske
naloge je v izpostavitvi dejstva, da posedovanje in obvladovanje niza specifičnih zmožnosti za
obvladovanje medkulturnega konflikta ter učinkovito komuniciranje med deležniki pozitivno
vplivajo na uspešno izvedbo globalnega projekta. Keywords: projekti, organizacijska projektna kultura, mednarodno okolje, medkulturno okolje, projektni menedžment, komunikacijski splet, kompetence, magistrske naloge Published in ReVIS: 27.07.2021; Views: 1563; Downloads: 97
Full text (2,33 MB) |