1. The public community and identity in the legal protection of archaeological heritage in SloveniaAndrej Magdič, 2025, original scientific article Keywords: javna arheologija, dediščinske skupnosti, kulturna dediščina, zakonodaja, participativni dediščinski diskurz, kolektivni spomin, identiteta, Slovenija Published in ReVIS: 09.06.2026; Views: 343; Downloads: 4
Full text (403,90 KB) This document has many files! More... |
2. Razvijanje odnosa do kulturne dediščine pri predšolskem otrokuMaja Hmelak, Polona Gojkovič, 2026, original scientific article Keywords: kulturna dediščina, predšolska vzgoja, muzejska pedagogika, muzejski pedagogi, vzgojitelji, sodelovanje, aktivno učenje, medkulturni dialog, predšolski otroci Published in ReVIS: 19.05.2026; Views: 345; Downloads: 7
Full text (715,12 KB) This document has many files! More... |
3. Projektni management obnove in revitalizacije območja Tobačna Ljubljana : magistrsko deloLucija Zorman, 2026, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava uporabo metod projektnega managementa pri načrtovanju in izvedbi obnove ter revitalizacije območja nekdanje Tobačne v Ljubljani, z doslednim upoštevanjem omejitev varstva kulturne dediščine. Teoretični del povzema okvir PMBOK® Guide in ključna področja znanja (integracija, obseg, čas, stroški, kakovost, človeški viri, komuniciranje, tveganja, nabave in deležniki) ter pokaže njihovo prilagoditev posegom v kulturno in industrijsko dediščino. Empirični del temelji na simulaciji projektnega procesa s strukturo razčlenitve dela, terminskimi načrti, ključnimi kazalniki uspešnosti in scenariji izvedbe. Oblikovani sta dve hipotezi: (H1) časovne omejitve, izhajajoče iz zakonodaje o varstvu kulturne dediščine, vplivajo na dinamiko izvedbe; (H2) isti regulativni okvir pomembno sooblikuje proračun in terminski plan projekta. Analiza vhodnih dokumentov (Gradbeni zakon, Zakon o varstvu kulturne dediščine, prostorska zakonodaja, konservatorske smernice) in modeliranje vplivov potrjujeta obe hipotezi. Rezultati kažejo, da zgodnje vključevanje deležnikov in konservatorjev, kakovosten načrt komuniciranja ter integrirano upravljanje sprememb zmanjšujejo tveganja, pospešujejo postopke in povečujejo predvidljivost stroškov. Delo predlaga praktične smernice: fazno financiranje, strukturirano obvladovanje tveganj, opredelitev meril kakovosti ter uporabo metod vrednosti pridobljenega dela za usklajeno spremljanje časa in stroškov. Revitalizacija je obravnavana kot priložnost za združevanje dediščinskih vrednot s sodobnimi urbanimi funkcijami (stanovanjski in poslovni program, kulturne vsebine, javni prostori) ter trajnostnimi rešitvami (zelene površine, aktivna mobilnost, energetska učinkovitost). Prispevek naloge je dvojni: znanstveno nudi empirično podprto aplikacijo PMBOK® v kontekstu industrijske dediščine; praktično pa prinaša uporaben model za načrtovanje podobnih projektov v Sloveniji in širše, s poudarkom na usklajevanju interesov, pravni skladnosti in dolgoročni vrednosti za mesto in skupnost. Keywords: projektni management, kulturna dediščina, revitalizacija, PMBOK metodologija, simulacija projekta Published in ReVIS: 27.03.2026; Views: 551; Downloads: 23
Full text (2,08 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |