Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Varstvo nepremične kulturne dediščine na območju nekdanje Jugoslavije v primerjavi z zahodno Evropo
Nataša Nik, 2016

Opis: Magistrsko delo vsebuje predstavitev in analizo sistemov varstva nepremične kulturne dediščine v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, Avstriji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji, ki imajo vsaka svojo državno in pravno ureditev ter različno organiziranost varstva kulturne dediščine. Za države na območju nekdanje Jugoslavije smo raziskali tudi varstvo kulturne dediščine skozi zgodovino in ugotovili, kako se je začelo. Za vse navedene države smo pregledali njihove ustave in zakone na področju varovanja kulturne dediščine. Ugotovili smo, katere so pomembnejše ustanove v posamezni državi, ki vplivajo na varstvo kulturne dediščine, kakšni so pravni temelji in ustavnosodna praksa s področja varstva kulturne dediščine. Ker so obravnavane države večinoma podpisnice glavnih mednarodnih konvencij s področja kulturne dediščine, ki tudi pomenijo mednarodne pravne standarde na področju varstva kulturne dediščine, smo ugotovili, katere konvencije, priporočila, resolucije in listine so bile sprejete, predvsem s strani Sveta Evrope, Unesca in ICOMOS-a. Predstavili smo programe in projekte s področja ohranjanja kulturne dediščine v Evropski uniji. Osredotočili smo se tudi na varstvo narodnih manjšin in njihove kulturne dediščine in na to, katere ustanove so v pomoč na tem področju ter kateri mednarodni in evropski dokumenti so bili sprejeti za reševanje te problematike. Poglavitni rezultati naloge so poglobljena analiza stanja in vzrokov zanj ter na podlagi tega oblikovana izhodišča, ki lahko pomenijo nadaljnjo usmeritev razvoja tega področja v Republiki Sloveniji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremična kulturna dediščina, spomeniško varstvo, spomeniki, zavodi za varstvo kulturne dediščine, Unesco, Ministrstvo za kulturo, kulturne dobrine, Svet Evrope
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3408; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

2.
3.
4.
5.
Vloga zasebnega zavoda "Muzej norosti, trate" pri integraciji obmejne skupnosti
Darja Farasin, 2017

Opis: Magistrsko delo vsebuje celovit pregled kulturne in naravne dediščine v obmejni vasi Trate ter analizo o njenem povezovalnem pomenu za prebivalce čezmejne skupnosti. Predstavljen je del te skupnosti, ki se je združila v zasebnem zavodu in ugotovljena so povezovalna področja. V praksi se velikokrat napačno razume vloga zasebnega zavoda, ki jo kot nevladna organizacija predstavlja v skupnosti. Za družbo, njen razvoj, predvsem pa za delovanje in krepitev demokracije, so nevladne organizacije zelo pomembne. Da bi bolje razumeli vlogo, ki jo ima zasebni zavod Muzej norosti, Trate, pri razvoju kraja, smo raziskali delovanje nevladnih organizacij skozi zgodovino Slovenije in predstavili statusne pravne podlage nevladnih organizacij v Sloveniji. Primerjalno so prikazane pravne ureditve ustanovitve, registracije in upravljanja nevladnih organizacij v Avstriji, Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, na Finskem, v Franciji, na Hrvaškem, Slovaškem in v Združenem kraljestvu. Ugotovili smo, da je zasebnemu zavodu omogočeno ustanavljanje socialnih podjetij, saj le-ta predstavljajo primerno družbeno odgovorno obliko podjetništva v obravnavanem okolju, kar potrjujejo tudi predstavljeni primeri dobrih praks. Za razumevanje deinstitucionalizacije kot pomembne vsebine zasebnega zavoda so predstavljene usmeritve Evropske komisije in proces deinstitucionalizacije v Sloveniji. Poglavitni rezultat dela je celovit pregled dediščine kraja in usmeritve k njeni revitalizaciji s poudarkom na zasebnem zavodu ter njegovem delovanju v čezmejni skupnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kulturna dediščina, naravna dediščina, zasebni zavodi, nevladne organizacije, obmejne skupnosti, integracija, deinstitucionalizacija, Trate, grad Cmurek
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 2124; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

6.
Problematika prostorskega in razvojnega planiranja na območju Krasa kot razvojna priložnost
Karmen Furlani, 2013

Opis: Kras je pokrajina v jugozahodnem delu Slovenije, ki je značilna po specifični arhitekturni pokrajini ter naravnih pojavih. Magistrsko delo obravnava naravne in kulturne vrednote, s katerimi se ponaša Kras, in je, kot Klasični Kras, od leta 1994 vpisan na poskusni seznam svetovne dediščine UNESCO. Namen dela je bilo prikazati Kras, ki se, kot kulturna krajina, zadnje čase spopada s številnimi nestrokovnimi posegi v prostor. Najbolj zaskrbljujoča je številna, za kraško arhitekturno krajino neznačilna, umestitev novogradenj, to so »satelitska naselja«, ki rastejo na obrobju starih kraških vasi. To vpliva na izgubo arhitekturne identitete krajine. Analiza kraške pokrajine je pokazala, da ima Kras vrednote, ki jih je potrebno varovati in nadaljevati z možnostjo vzpostavitve Kraškega regijskega parka. Predvsem je potrebno pri načrtovanju in razvoju Krasa uskladiti regionalno prostorsko politiko z državnimi dokumenti in obveznostjo vključevanja in sodelovanja s tamkajšnjimi prebivalci. Magistrsko delo obsega predstavitev pomembnih dokumentov in projektov, ki so ključni za ohranitev in razvoj Krasa. V nadaljevanju je analiza anketnega vprašalnika, pokazala različna mnenja prebivalcev Krasa in prebivalcev, izven Krasa o pomenu naravne in kulturne dediščine, delovanju Civilne iniciative in nadaljnjem razvoju Krasa ipd. Rezultat ankete je pokazal, da si anketiranci želijo razvoj Krasa, vendar naj bi bil ta naravnan v pravo smer, z obveznim sodelovanjem domačinov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Kras, naravna dediščina, kulturna dediščina, prostorsko načrtovanje, občinski prostorski akti, vključevanje javnosti, dokumenti za razvoj Krasa, Civilna iniciativa Kras, satelitska naselja, Kraški regijski park, trajnostni razvoj
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 1644; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

7.
Mednarodnopravna ureditev varstva kulturne dediščine
Lana Nastja Anžur, 2017

Opis: V pričujočem delu se soočamo s tematiko varstva kulturne dediščine in njenega umeščanja v mednarodnopravno sfero. Čeprav med pravnimi panogami varstvo kulturne dediščine ne zavzema tako vidnega položaja kot nekatere t. i. "klasične" panoge, denimo kazensko ali civilno pravo, to nikakor ne pomeni, da je področje nezanimivo oz., da ne more postavljati kompleksnih izzivov pri reševanju pravnih problemov. Prav tako sega ideja o varstvu in zaščiti objektov posebne kulturne vrednosti že daleč v zgodovino. Zavest o nujnosti takega ravnanja je izpričana že v starem Babilonu. To predstavljam v uvodnem, zgodovinskem delu naloge. A čeprav gre za takšno kontinuiteto, panogi ne moremo očitati zastarelosti. V zadnjih nekaj letih se je odločilno pokazala volja udeležencev mednarodnega prostora po napredku in inovacijah (pravnih) s sprejemom nekaterih takšnih ukrepov s strani mednarodnih organizacij. Eden od njih je v maju v Nikoziji sprejeta t. i. "Blood antiquities convention". Prav konvencije so kot osnovno orodje pri doseganju naprednih ciljev najpomembnejši dejavnik. Prav njim in organizacijam, ki so za njihovo kreacijo zaslužne, se posvečam v drugem delu. Zaobjete so vse mednarodne organizacije, ki imajo moč ustvarjanja zavezujočih dokumentov za države in organizacije, ki sicer nimajo takšnih sposobnosti, a so aktivno udeležene pri njihovem nastajanju. Predstavljam tudi telesa pod njihovim okriljem, ki sopovezana z udejanjanjem skupnih ciljev. Trenutno je na področju varstva kulturne dediščine ena od najbolj perečih tematik varstvo kulturnih dobrin v okviru oboroženih spopadov. V lanskem letu smo bili priča zgodovinskemu dogodku, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu prvič izdalo obsodilno sodbo v primeru Al Mahdi, s področja varstva kulturne dediščine. Šlo je za uničevanje kulturnih spomenikov v Maliju s strani terorističnih organizacij. Tej temi se posvečam v tretjem delu. Poskušam analizirati mehanizme, ki so trenutno na voljo, za uresničevanje varnostnih ukrepov v primerih oboroženih spopadov. Poskušam tudi postaviti razločevalno mejo med posameznimi uničenji. Ne gre enačiti primerov, ko do poškodovanja pride v smislu kolateralne škod in poškodovanja, ki je namerno, usmerjeno na določeno kulturno dobrino zaradi emotivne vrednosti, ki jo ta predstavlja določeni družbeni skupini. Delo zaključujem z analizo trenutnih možnost za reševanje problematik, ki se pojavljajo na področju kulturne dediščine in njihovimi mogočimi alternativami. Priznati je treba, da je področje prava kulturne dediščine nekoliko togo. Vzrok temu so na eni strani pomanjkanje primernih pravnih instrumentov za reševanje, na drugi pa nepripravljenost držav, ki velikokrat postavljajo nacionalni interes pred interes celotnega človeštva in tako odklanjajo sprejem konvencij in drugih aktov, ki bi področje lahko ustrezno uredili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, kulturna dediščina, oboroženi spopadi, reševanje sporov, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2102; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (785,37 KB)

8.
Revitalizacija kulturno zaščitene pristave gradu
Jasminka Kovačič, 2017

Opis: Obnova kulturne dediščine je postala v zadnjih desetletjih pomembnejša zaradi potenciala za ekonomski razvoj, ugodnega vpliva na socialno in kulturno življenje, identiteto naroda in zaradi nenadomestljive zgodovinske vrednosti ter boljše izrabe prostora. Ustrezno obnovljene kulturno zgodovinske stavbe imajo večjo tržno vrednost in višajo vrednost okolici, opuščene pa povzročajo stroške in neugodne socialne posledice. V nalogi smo obravnavali propadajočo spodnjo pristavo gradu Šrajbarski turn, njeno zgodovino, lokacijo, njeno vrednost za lokalno skupnost in glede na to potencial za njeno revitalizacijo. Lastnike kulturne dediščine pri obnovah omejujejo kulturno varstveni predpisi, omejitve pri energetski obnovi, zakonska predkupna pravica, premajhne državne spodbude in lastna sredstva. Ključne omejitve v zvezi z obnovami dediščine so zapisane v Zakonu o varstvu kulturne dediščine, prostorskih aktih in odlokih. Javnih usmeritev in razpisov za sofinanciranje obnov je veliko, sredstva so majhna in težko dosegljiva lastnikom, ki so fizične osebe. Lastniki so dolžni ohranjati dediščino, s svojo lastnino ne smejo povzročati škode, vendar je težko po pravni poti doseči primerno vzdrževanje, če ti nimajo interesa in finančnih sredstev. Obstaja mnogo dobrih praks obnov, vendar so odvisne od številnih dejavnikov in okolja. Ti so mnogokrat težko prepoznavni, zato jih ni mogoče enostavno preslikati drugam. Primerne prakse, ki bi se jih lahko uporabilo v primeru pristave, so: sodelovanje z občino v zvezi z zagotavljanjem prostorov za društva, obnova s prostovoljnim delom in uporaba za poslovne prostore, obnova za stanovanja s strani stanovanjskih zadrug oz. kooperativ.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Šrajbarski turn, kulturna dediščina, revitalizacija kulturne dediščine, finančno načrtovanje, obnova, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2451; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

9.
10.
Prepoznavnost koroške kuhinje
Katja Merzdovnik, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: turizem, turistična ponudba, kulturna dediščina, kulinarika, regionalne jedi, diplomsko delo
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 2015; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh