1. ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z UROINFEKTOMNina Koren, 2024, not set Abstract: Okužba sečil je zelo pogosta v otroški dobi. Akutna obolevnost otrok je velika. Poleg akutne okužbe se lahko pojavijo težave, povezane z brazgotinskimi spremembami in kroničnimi zapleti na ledvicah, predvsem takrat, ko je okužba neprimerno zdravljena, se ponavlja, ter pri obojestranski prizadetosti in sočasni prisotnosti prirojene napake sečil. Namen raziskave je bil proučiti zdravstveno nego otroka z uroinfektom.
Keywords: zdravstvena nega, otrok, medicinska sestra, okužbe sečil.
Published in ReVIS: 28.09.2024; Views: 123; Downloads: 3
 Full text (2,20 MB) |
2. INFORMIRANOST ŽENSK O GODNJEM ODKRIVANJU RAKA DOJKEJakob Zelič, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Incidenca raka dojke predstavlja resen javnozdravstveni problem. Pri zgodnjem odkrivanju raka dojke je pomembna predvsem učinkovita preventiva, zgodnje prepoznavanje simptomov in ustrezno ukrepanje ob zaznavanju nenavadnih sprememb. V raziskavi diplomske naloge smo preverili informiranost žensk o zgodnjem odkrivanju raka dojke.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. S pomočjo pregleda bibliografskih baz ter strokovne literature smo pridobili primarne in sekundarne vire. Podatke za analizo smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki je bil na voljo prek spletne platforme 1ka. Sodelovanje je bilo prostovoljno, omejeno izključno na ženske. V raziskavi je sodelovalo 379 anketirank.
Rezultati: Raziskovalni vzorec je predstavljal žensko populacijo, starejšo od 20 let. Razvrstili smo jih v starostne skupine, skoraj polovico pridobljenih rezultatov so predstavljale ženske med 20. in 29. letom starosti (46 %). Po mnenju anketirank spada rak dojke na 2. mesto glede na pojavnost v populaciji. Večina anketirank pozna program ozaveščanja o raku dojke DORA, vpliv dejavnikov na možnost nastanka raka dojke, prav tako pa tudi simptome. Ob opažanju sprememb bi obiskale zdravnika oziroma spremljale spremembe. Največ žensk samopregledovanje izvaja le nekajkrat na leto, 4 % anketirank se nikoli ne pregleduje, prav tako pa večina ne pozna ustreznega časa za samopregledovanje.
Razprava: V diplomski nalogi smo ugotovili, da ženske dobro poznajo simptome in dejavnike tveganja za nastanek raka dojke. Analizirani podatki kažejo, da ženske samopregledovanja ne izvajajo dovolj redno in ne poznajo ustreznega časa v mesecu za samopregledovanje. Na pregledih od medicinskih sester ne prejmejo dovolj informacij o samopregledovanju, po drugi strani pa ženske lastno znanje o samopregledovanju ocenjujejo kot dobro.
Keywords: rak dojke, medicinska sestra, samopregledovanje, preventiva
Published in ReVIS: 28.09.2024; Views: 118; Downloads: 19
Full text (1,32 MB) |
3. ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNIKA Z ASTMOMonika Kovačič, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Astma je kronično obolenje dihal, za katerega je značilno kronično
vnetje dihalnih poti. Bolniki, ki so pravilno zdravljeni, nimajo težav, so fizično zmogljivi,
nimajo hudih poslabšanj astme, njihova pljučna funkcija pa je v mejah normale. Pri obravnavi
astmatika imajo medicinske sestre nepogrešljivo vlogo. Namen je bil proučiti, kakšna je vloga
medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene vzgoje astmatika.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni
metodi dela. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Vzorec je
bil priložnostni, sodelovale so diplomirane medicinske sestre. Pridobljeni sta bili 102
izpolnjeni anketi. Za teoretični del smo uporabili primarne in sekundarne vire podatkov.
Rezultati: Na osnovi odgovorov anketirank smo ugotovili, da ima medicinska sestra
pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji astmatika. 52 % anketiranih medicinskih sester je v
času izobraževanja dobilo premalo informacij o zdravstveni vzgoji astmatika, 31 % jih zna
pravilno izvesti spirometrijo in enako število tudi meritev PEF. V času izobraževanja so
pridobile premalo informacij, kako ukrepati v primeru astmatičnega napada, saj so uporabo
bronhodilatatorja uvrstile na deveto mesto od dvanajstih, kar pomeni, da bi le 38 %
medicinskih sester v primeru napada apliciralo bronhodilatator. Medicinske sestre bi morale
večkrat in bolj podrobno preverjati bolnikovo znanje o pravilni uporabi terapije.
Razprava: Za medicinsko sestro je pomembno, da ima dovolj znanja o astmi in obravnavi
astmatika, saj kot je razvidno iz raziskave, jih je večina že imela stik z astmatikom in ga tudi
obravnavala. Medicinska sestra mora vedeti, kako aplicirati terapijo in ukrepati v primeru
astmatičnega napada.
Keywords: astma, astmatik, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Published in ReVIS: 28.09.2024; Views: 78; Downloads: 2
Full text (1,94 MB) |
4. MENTALNA HIGIENA NA DELOVNEM MESTU MEDICINSKE SESTRELucija Laknar Femc, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Mentalna higiena predstavlja skrb za duševno zdravje posameznika. Pri tem je potrebno najprej zagotoviti temeljni potrebi prehranjevanja in spanja. Mentalna higiena se osredotoča na posameznikov um ter spodbuja posameznikovo dobro počutje. Obstaja vrsta aktivnosti, ki jih lahko vsakdo prilagaja na način, da bodo nahranile njegov um in izboljšale življenje ter psihosocialno kompetenco. Posameznikova visoka čustvena inteligenca ima pozitiven vpliv na njegovo delovanje na delovnem mestu in je povezana z mentalno higieno. Posamezniki z visoko razvito čustveno inteligenco so uspešnejši pri reševanju konfliktov ali pri pogajanjih, lažje se spoprijemajo s stresom ter so učinkovitejši motivatorji. Namen raziskave je preučiti mentalno higieno na delovnem mestu medicinske sestre.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni podatki, ki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Zbiranje sekundarnih podatkov je potekalo s pomočjo internetnih podatkovnih baz (biografske baze podatkov, PubMed, SpringerLink, Cobiss).
Rezultati: Medicinske sestre poznajo pomen mentalne higiene. Razlagajo si ga kot skrb za duševno zdravje in dobro počutje. Nekaterim pomeni mentalna higiena skrb za »čiščenje« uma, duha oz. misli. S pomočjo mentalne higiene medicinske sestre laže obvladujejo stres in čustva, ki jih tudi laže izražajo. Večina intervjuvank si predstavlja mentalno higieno kot skrb zase. Ena od intervjuvank mentalno higieno povezuje s fizičnim zdravjem. Medicinske sestre za svojo mentalno higieno aktivno skrbijo s pogovorom, prebiranjem knjig, sproščanjem s sprehodi v naravi, fizično aktivnostjo, hobiji, pozitivnim razmišljanjem, potovanji z glasbo, meditacijo, dihalnimi vajami, z ogledi filmov, ohranjanjem vsakodnevne rutine, vzdrževanjem medosebnih odnosov, upanjem, dobro družbo, izobraževanjem o samopodobi, družinskimi izleti, ležanjem na ležalniku ter zadostnim spanjem. Medicinske sestre pravijo, da sta čustvena inteligenca in mentalna higiena med seboj povezani, povezanost pa je ključna. Razvita čustvena inteligenca omogoča medicinskim sestram boljše obvladanje stresa, razumevanje, obvladanje čustev ter soočanje z njimi. Intervjuvanke menijo, da čustvena inteligenca vpliva na sprejemanje premišljenih odločitev, gradnjo kakovostnih medsebojnih odnosov s sodelavci, kar vodi v večje zadovoljstvo z delom, povzroča manj konfliktov in splošno izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter da čustveno inteligentni posamezniki znajo poskrbeti za mentalno higieno, ji namenijo dovolj časa in jim je tudi zanjo laže poskrbeti.
Razprava: Razmišljanja medicinskih sester o mentalni higieni, čustveni inteligenci, duševnem zdravju, dejavnikih tveganja na delovnem mestu se povezujejo s teorijo in ustrezajo teoretičnim izhodiščem. Sicer sam termin dejavniki tveganja na delovnem mestu je uporabila v intervjuju le ena oseba, kar pa ne pomeni, da dejavnikov tveganja medicinske sestre ne poznajo. Glede na to, da ugotovitve kažejo, da so slabi medosebni odnosi, nesporazumi, grožnje, nespoštljivost, aroganca, zahrbtnost razlogi za slabo počutje na delovnem mestu, bo moral vsak posameznik še marsikaj postoriti glede svoje mentalne higiene.
Keywords: mentalna higiena, čustvena inteligenca, medicinska sestra, delovno mesto.
Published in ReVIS: 28.09.2024; Views: 63; Downloads: 3
Full text (1,42 MB) |
5. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S KRVNIM OBOLENJEMJožica Lamovšek, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Za pacienta s krvnim obolenjem sta bolezen in zdravljenje težka in naporna ter vplivata na fizično, psihično, socialno in duhovno zdravje. Zato je ključno, da je zdravstvena obravnava pacienta s krvnim obolenjem celostna in da so v obravnavo vključeni različni strokovnjaki. S takim pristopom pripomoremo k boljšemu zdravljenju in večji kakovosti pacientovega življenja. Namen raziskave je bil raziskati celostno obravnavo pacienta s krvnim obolenjem.
Metoda: Podatke za raziskavo smo zbrali s kvalitativnim raziskovalnim pristopom in deskriptivno metodo dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov je bila izdelana predloga za polstrukturiran intervju. Vzorec je bil namenski in je zajemal šest medicinski sester, ki imajo več kot pet let delovnih izkušenj na področju dela s pacienti s krvnimi obolenji.
Rezultati: Ugotovili smo, da obravnava pacienta s krvnim obolenjem poteka celostno in vključuje zdravnike, medicinske sestre, dietetika, psihologa, fizioterapevta, socialno službo in duhovnika. Tim strokovnjakov obravnava pacienta individualno in se vključuje sistematično ter kadar se pokaže potreba po obravnavi. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri zdravstveni negi in zdravstveni vzgoji pacienta. Pacienti se spopadajo tudi z depresijo, anksioznostjo in socialno izoliranostjo in potrebujejo obravnavo drugih služb pri življenjskih aktivnostih samooskrbe, gibanja, prehrane in izražanja čustev.
Razprava: Ugotovili smo, da so vsa področja celostne obravnave za pacienta pomembna, zato je vključevanje, sodelovanje in komuniciranje med člani strokovnega tima pomembno za kakovostno obravnavo pacienta. V nadaljevanju bi bilo smiselno raziskati vsako področje celostne obravnave posebej in v raziskavo vključiti tudi paciente, da bi pridobili še njihov pogled.
Keywords: krvna obolenja, medicinska sestra, celostna obravnava pacienta, pacient
Published in ReVIS: 28.09.2024; Views: 77; Downloads: 2
Full text (1,67 MB) |
6. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PREPOZNAVI IN ZDRAVLJENJU HIPOVOLEMIČNEGA ŠOKA PRI PACIENTU Z OPEKLINONeža Skrinjar, 2024, not set Abstract: Pacienti v hipovolemičnem šoku zaradi opekline so v smrtni nevarnosti, zato sta potrebna hitra prepoznava in primerno ukrepanje. Ukrepanje vključuje različne intervencije medicinskih sester v različnih okoljih, vsem pa je skupen pacient, čigar stanje se iz minute v minuto spreminja. Preprečevanje poslabšanja stanja zajema prepoznavo, opazovanje, monitoring in sprotno ukrepanje ter sodelovanje v timu, katerega ključni del je tudi medicinska sestra.
Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Empirični del temelji na zbranih, analiziranih in sintetiziranih primarnih in sekundarnih virih. Primarni podatki so pridobljeni z anketiranjem. Sekundarni podatki so bili zbrani s pregledom domače in tuje znanstvene oz. strokovne literature ter internetnih podatkovnih baz.
Poglobljeno znanje o hipovolemiji in pacientu z opeklinami se razlikuje bolj kot siceršnje znanje o intervencijah in ukrepih medicinskih sester na drugih delovnih mestih. Različno delovno okolje je vzrok razlik med odgovori anketirancev, vendar so intervencije v zdravstveni negi vseeno dobro poznane vsem, ki opravljajo to delo.
Keywords: medicinska sestra, hipovolemični šok, zdravljenje hipovolemije, opekline
Published in ReVIS: 14.09.2024; Views: 156; Downloads: 5
Full text (2,47 MB) |
7. Zdravstvena nega pacienta s traheostomoLara Štrus, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Traheostoma je dihalna stoma, ki je narejena kirurško kot odprtina v vratu in vodi direktno v sapnik. Vstavljena trahealna kanila zagotavlja, da je operativna odprtina prosta, pri čemer je pacientu omogočeno dihanje. Traheotomija je lahko začasna ali trajna vzpostavitev dihalne poti, izvede pa se lahko načrtovano ali urgentno. V obeh primerih ima medicinska sestra pomembno vlogo, saj mora pacienta ustrezno psihično in fizično pripraviti na poseg. Skozi celotno obravnavo moramo biti do pacienta profesionalni, empatični, strokovni, ga obravnavati individualno in holistično. V oporo moramo biti tudi svojcem, ki jim tako kot pacientu nudimo psihično podporo, jih informiramo, educiramo, poučimo in naučimo o ustrezni oskrbi in negi traheostome. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pacienta s traheostomo.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oziroma strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Scholar, Medline, Chinal in PubMed smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev smo razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode in jih interpretirali.
Rezultati: V raziskavi so sodelovali zdravstveni delavci, ki imajo minimalno eno leto in pol delovnih izkušenj. Ugotovili smo, da poznajo možne zaplete pri pacientu s traheostomo, možne indikacije za izvedbo elektivne in urgentne traheostome, prav tako pa poznajo pomen inhalacij pri pacientu s traheostomo. Poznajo tudi potek in način izvedbe intervencije aspiracije pri pacientu s traheostomo.
Razprava: Intervjuvanci imajo ustrezno znanje za kakovostno obravnavo pacienta s traheostomo, obenem pa poznajo tudi možne zaplete, ki se lahko pri tem pojavijo. Hkrati pa moramo izpostaviti, da njihovo znanje ni popolno, zato ugotavljamo, da morajo svoje znanje ustrezno obnavljati.
Keywords: traheostoma, pacient, dihala, trahealna kanila, medicinska sestra
Published in ReVIS: 27.06.2024; Views: 386; Downloads: 59
Full text (1,46 MB) |
8. OBRAVNAVA STAROSTNIKA PO ZLOMU KOLKA V BOLNIŠNIČNEM OKOLJUGoran Kovjenić, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je pogosta poškodba pri starejših ljudeh in ima resne posledice na kakovost življenja, zahteva pa tudi kompleksno bolnišnično obravnavo. Oskrba starostnika po zlomu kolka v bolnišnici se osredinja na zdravljenje poškodbe, preprečevanje zapletov in na rehabilitacijo za povratek k čim boljši funkcionalnosti. Namen diplomske naloge je bil z uporabo pregleda literature od leta 2013 do leta 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre in proces bolnišnične obravnave starostnika po zlomu kolka.
Metoda: Osnova za raziskavo je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. V pregled smo vključili podatkovne baze: PubMed, ScienceDirect, Google učenjak in Cobiss. Ključne besede za iskanje literature so bile: »medicinska sestra«, »standard obravnave starostnika po zlomu kolka«, »znanje medicinskih sester pri zlomu kolka«, »starejši ljudi« in »zdravstvena nega«, v angleškem jeziku pa: »nurse«, »standard of taking care of elderly people«, »nurses knowledge of hip fracture«, »elderly people« in »nursing care«. Vključitveno merilo je bilo slovenski ali angleški jezik s časovnim okvirom med letoma 2013 in 2023 – recenzirani znanstveni in strokovni članki v polnem besedilu.
Rezultati: Uporabili smo literaturo znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila dostopna v časovnem obdobju 2013–2023. Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov je rezultiralo 2645 zadetkov ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 20 zadetkov in jih razvrstili v tri kategorije glede na kode. Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo literature, kažejo, da so dejavniki tveganja arterijska hipertenzija, prekomerna teža, Parkinsonova bolezen ter raven hemoglobina v krvi pomembno vplivali na pojavnost zdravstvenih zapletov in tveganje bolnišnične umrljivosti pri pacientih, starejših nad 65 let, po operaciji zloma stegnenice. Ugotovljeno je, da je sodelovanja starostnikov po zlomu kolka pri njihovi oskrbi v bolnišničnem okolju pomembno za hitrejše okrevanje. Za izboljšanje ocene bolečine je potrebnega več znanja in individualne pozornosti na starejše ljudi pa tudi boljša koordinacija diplomiranih medicinskih sester in preostalega osebja med pooperativnimi oddelki. V analizirani literaturi zasledimo, da je bila ležalna doba leta 2013 krajša (4,4 dneva) kot v letu 2010 (5,3 dneva), kot razlog navajajo boljši standard oskrbe in vrste posega, pri tem pa igra zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki s pravilno, kakovostno in s celostno oskrbo pomembno skrajša čas akutne hospitalizacije starostnika po zlomu kolka.
Razprava: Obravnava starostnika po zlomu kolka v bolnišničnem okolju je ključnega pomena, saj se ne osredinja le na zdravljenje same poškodbe, ampak tudi na preprečevanje morebitnih zapletov in rehabilitacijo, ki omogoča pacientu čim bolj kakovosten povratek v domače okolje. S temi pristopi lahko dosežemo najboljše mogoče rezultate za starostnike po zlomu kolka ter izboljšamo kakovost njihovega življenja in funkcionalno stanje po okrevanju. Pomen medicinske sestre je vsekakor v celostnem pristopu obravnave starostnika po zlomu kolka.
Keywords: medicinska sestra, standard obravnave starostnika po zlomu kolka, znanje medicinskih sester pri zlomu kolka, starejši, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 31.05.2024; Views: 366; Downloads: 28
Full text (1,19 MB) |
9. ZDRAVSTVENA VZGOJA STARŠEV OB POJAVU PONOVNIH VROČINSKIH KRČEV PRI OTROKUAnja Dedjanski, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Vročinski krči so konvulzivni napadi, ki se pojavijo pri otrocih kot odziv na hitro naraščanje telesne temperature, običajno nad 38 °C, pogosto zaradi infekcijskih bolezni. Vročinski krči so najpogostejši pri otrocih med 6. mesecem in 5. letom starosti, z vrhuncem med drugim in tretjim letom življenja. Vročinski krči, čeprav zastrašujoči za starše, večinoma ne povzročajo trajnih posledic ali nevroloških škod. Edukacija staršev o prepoznavanju in pravilnem odzivu na vročinske krče je ključna za zagotavljanje varnosti in zmanjšanje anksioznosti. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno vzgojo staršev ob pojavu ponovnih vročinskih krčev pri otroku.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi. Primarni podatki za analizo so pridobljeni s tehniko anketiranja. Vzorec je bil namenski. V raziskavo smo vključili starše otrok, ki so že imeli stik z vročinskimi krči. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si v mesecu februarju 2024.
Rezultati: Informacije o ukrepanju pri pojavu ponovnih vročinskih krčev je večina anketiranih staršev pridobila od zdravnika, manj kot polovica od medicinske sestre in manjši delež od svojcev in prijateljev. 63 % (68) anketiranih staršev je pri ponovnem pojavu vročinskih krčev pri otroku pridobilo informacije v pisni obliki preko brošur, letakov in pisnih navodil, 60 % (65) je bilo deležnih pridobivanja informacij v ustni obliki, tretjina je bila deležnih individualne zdravstvene vzgoje, prav tako jo je tretjina pridobila preko spleta in manjši delež preko enkratnega ali večkratnega srečanja, predavanj, v obliki podornih skupin za starše, preko skupinske zdravstvene vzgoje oz. praktičnih delavnic.
Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je večina anketiranih staršev dobro obveščena o tipičnih znakih vročinskih krčev, kot so zategnjenost mišic, trzanje telesa, neodzivnost,
obrnjene oči, trzljaji v vseh okončinah, prenehanje dihanja, pobledelost ali pomodrela barva kože. Informacije so staršem najpogosteje predane v pisni obliki, kar kaže na potrebo po jasnih, dostopnih in lahko razumljivih pisnih materialih za starše. Ustna komunikacija in individualna zdravstvena vzgoja prav tako igrajo pomembno vlogo. Večina staršev kot primarni vir informacij o ukrepanju pri vročinskih krčih navaja zdravnike, sledijo medicinske sestre in nato druge vire, kot so sorodniki, prijatelji ali internet. Ugotavljamo, da je za učinkovito zdravstveno vzgojo o vročinskih krčih potrebno zagotoviti raznolike in dostopne informacijske vire, ki so prilagojeni potrebam in preferencam staršev.
Keywords: vročinski krči, povišana telesna temperatura, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, otrok.
Published in ReVIS: 31.05.2024; Views: 406; Downloads: 22
Full text (2,45 MB) |
10. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PRIPRAVI PACIENTA NA OPERATIVNI POSEGElma Abdijanović, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Operativni poseg je invazivna oblika zdravljenja, ki posega v celovitost pacientovega organizma; pri tem ima glavno vlogo kirurg operater. Pred operativna priprava pacienta na kirurški poseg in anestezijo zajema fizično, psihično in administrativno pripravo, kar je običajno v domeni medicinske sestre. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na operativni poseg.
Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Cobbis, Google Scholar, CINAHL ter MEDLINE.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 6 intervjuvank, ki imajo več kot 1 leto delovnih izkušenj. Ugotovili smo, da intervjuvanke poznajo in upoštevajo vse protokole pri pripravi pacienta na operativni poseg, da preverjajo identifikacijo pacienta v dokumentaciji in na identifikacijski zapestnici, da sproti dokumentirajo, razkužujejo roke in okolico, seznanijo pacienta o hišnem redu in o prostorih, mu pokažejo zvonec. Pred operacijo preverijo, ali so odstranjeni vsi pripomočki, ki ne sodijo v operacijsko sobo. Na ta način poskrbijo za varnost pacienta. Težave, s katerimi se najbolj srečujejo, so pomanjkanje kadra, časa, bolniške odsotnosti in slaba komunikacija med pacienti in medicinskim osebjem, pa tudi znotraj tima. Vloga medicinske sestre pri pripravi se razlikuje, saj vsaka medicinska sestra opravlja svoj del naloge pri pripravi pacienta na operativni poseg.
Razprava: Intervjuvanke imajo znanje na področju kirurgije, kakovostno in varno skrbijo za pacienta, pri tem upoštevajo protokole, hkrati pa se zavedajo zapletov in težav, kateri se lahko zgodijo, če ne bi opravljale svojega dela kakovostno in varno.
Keywords: Operativni poseg, priprava pacienta, medicinska sestra, psihična priprava, fizična priprava, administrativna priprava in anestezija.
Published in ReVIS: 24.05.2024; Views: 580; Downloads: 37
Full text (1,17 MB) |
