1. Preprečevanje ventilatorske pljučnice z zaprto oziroma odprto endotrahealno sukcijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDominik Kolar, 2024, diplomsko delo Opis: Namen: Namen tega diplomskega dela je bil pregledati literaturo in rezultate o preprečevanju ventilatorske pljučnice z odprto oziroma zaprto endotrahealno sukcijo. Metode: Z metodo povzemanja (kompilacije) smo predstavili izsledke literature, z metodo klasifikacije smo podali različne definicije področja uporabe zaprte ali odprte endotrahealne sukcije za preprečevanje ventilatorske pljučnice, z metodo komparacije pa smo primerjali različna mnenja, rezultate in spoznanja avtorjev na tem področju. Rezultati: Poiskali smo 614 člankov v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed in CINAHL. Od tega smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev in PRISMA sistema izključili neustrezne članke ter duplikate. V končni pregled smo vključili 7 člankov, ki so ustrezali vsem pogojem. Razprava: Ventilatorsko povzročena pljučnica (VAP) se pojavi pri pacientih, ki so na mehanski ventilaciji. Endotrahelna sukcija je ena izmed najbolj pomembnih intervencij, ki jih izvajajo medicinske sestre, saj z njo pripomorejo k čiščenju dihalnih poti in preprečujejo dodatne bakterije v dihalih. Vseh sedem raziskav je potrdilo teorijo o tem, da je endotrahealna sukcija definitivno pripomoček za preprečevanje VAP. Štiri od sedmih raziskav podpirajo in prikazujejo rezultate, da je zaprti način aspiracije priporočljivejši in z več prednostmi v primerjavi z odprtim sistemom, saj preprečuje desaturacijo, kontinuirano mehansko ventilacijo, minimalno odprto pot za bakterije in celo zniževanje stroškov; 75 % teh raziskav pa potrjuje teorijo, da je zaprti sistem sukcije uspešnejši pri preprečevanju VAP. Tri od vseh sedmih raziskav pa niso našle povezave pri preprečevanju VAP med primerjanjem odprte in zaprte aspiracije.
Ključne besede: ventilatorsko povzročena pljučnica, medicinska sestra, endotrahealna sukcija
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 11; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,56 MB) |
2. Razbremenitev strokovnjakov zdravstvene nege s pomočjo supervizije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNatalija Korošec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V stroki zdravstvene nege zaradi preobremenjenosti in težjih delovnih pogojev prihaja do vse več konfliktov in izgorelosti medicinskih sester. Supervizija se ponuja kot možna rešitev in pomoč medicinskim sestram. V tujini se vedno bolj vključuje v stroke zdravstvene nege in pomaga medicinskim sestram, da pridobijo motivacijo, da delo opravijo bolj kakovostno, ter da je njihovo profesionalno življenje čim manj stresno. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za teoretični del. Raziskovalni del je potekal po kvantitavni metodi deli, uporabljen instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji. Z njim smo v domu upokojencev Poljčane in enoti Slovenska Bistrica želeli izvedeti poznavanje supervizije in njihovo mnenje o uporabi te v praksi pri strokovnjakih zdravstvene nege (bolničarji, srednje medicinske sestre in diplomirane medicinske sestre). Vzorčenje smo izvedli v septembru 2024, podatke smo obdelali s pomočjo Microsoft Excel in programa SPSS. Rezultati: Na podlagi hipotez smo ugotovili, da se anketirani, ki so straješi do 50 let, ne strinjajo, da bi z redno supervizijo bila komunikacija boljša med nadrejenim in podrejenim (29 %). Potrdili smo hipotezo, da anketirani z delovno dobo 6–15 let menijo, da bi bilo supervizijo treba uvesti v zdravstveno nego (78 %). Ugotovili smo, da se bolničarji v večini ne strinjajo, da bi supervizija razbremenila zdravstvenega delavca (36 %). Diskusija in zaključek: Ker je problem stresa in konflikta v zdravstveni negi prevelik, je zato treba nekaj storiti. Supervizija se kaže kot nekaj dobrega in potrebnega, da se delavce razbremeni ter jim da več motivacije pri delu.
Ključne besede: supervizije, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, razbremenitev
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 9; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,97 MB) |
3. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju uporabe tobačnih izdelkov med mladostniki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMaja Štraus, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Uporaba tobačnih izdelkov med mladostniki predstavlja pomemben javnozdravstveni problem, predvsem je v hitrem porastu uporaba t. i. povezanih izdelkov, kot so elektronske cigarete. Med mladostniki so glede teh izdelkov pogosto prisotna napačna prepričanja o manjši škodljivosti, hkrati pa so ti izdelki za mladostnike posebej privlačni zaradi inovativnosti in možnosti personalizacije. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pristope zdravstvene vzgoje v preventivni dejavnosti preprečevanja uporabe tobačnih izdelkov pri mladostnikih. Metoda: Izvedli smo pregled literature, v katerega smo vključili 26 virov, ki smo jih pridobili s ključnimi besedami in vključitvenimi kriteriji iz baz PubMed, MEDLINE, Google Učenjak, Obzornik zdravstvene nege in Cobiss. Rezultati: Z vsebinsko analizo izbranih virov smo ugotovili osrednjo vlogo medicinske sestre pri preprečevanju uporabe tobaka med mladostniki ter potrdili učinkovitost zdravstvene vzgoje mladostnikom kot preventivne aktivnosti. Med komponentami učinkovite zdravstvene vzgoje mladostnikov smo identificirali individualne in skupinske pristope izobraževanja glede posledic uporabe tobaka, izobraževalne in vedenjske ukrepe za usvajanje načinov zoperstavljanja spodbudam uporabe ter svetovanje, usmerjanje in podporo. Diskusija: Pregled literature je pokazal, da bo v prihodnosti potreben aktiven razvoj učinkovitejših pristopov zdravstvene vzgoje, ki bo uspešen v preprečevanju vse atraktivnejših oblik povezanih izdelkov.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, tobačni izdelki, povezani izdelki, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 24; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,79 MB) |
4. Prosvetljenost zdravstvenih delavcev o paliativni oskrbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Slana, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci se povsod v svojem delovnem okolju srečujejo s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci veliko strokovnega znanja, da pacienta lahko obravnavajo celostno. Obvladati pa morajo tudi veščine komuniciranja, da lahko predajajo informacije, ki so pomembne za pacienta in njihove bližnje, saj ustrezna komunikacija lahko vpliva na sam potek paliativne oskrbe. Metode: uporabili smo kvantitativno metodo dela. Izdelali smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 19 vprašanj, ki smo ga razdelili med zdravstvene delavce. Anketa je bila izvedena v enem izmed socialno varstvenih zavodov v Sloveniji ter v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V anketi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev. Vprašalnike smo nato analizirali in rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: 88 % vseh anketiranih zdravstvenih delavcev se je pri svojem delu že srečalo s paliativno oskrbo. 83 % si jih želi, da bi se na svojem delovnem mestu dodatno izobraževali na temo paliativna oskrba. 43 % vseh anketiranih je odgovorilo, da ima o paliativni oskrbi zadovoljivo znanje. Razprava: Iz diplomskega dela je razvidno, da ima še vedno veliko zdravstvenih delavcev veliko ovir pri izvajanju in komuniciranju s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo, ter njihovimi svojci. Kot vzrok za to navajajo nezadostno znanje, zato si veliko zdravstvenih delavcev želi dodatna izobraževanja o paliativni oskrbi na delovnem mestu.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, zdravstveni delavec, medicinska sestra, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 74; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,19 MB) |
5. Vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika s septičnim šokomBenjamin Kukec, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sepsa in septični šok sta urgentni zdravstveni stanji, ki izhajata iz neustreznega sistemskega odziva telesa na okužbo, kar lahko povzroči odpoved organov in smrt. Septični šok je najtežja oblika sepse, pri kateri pride do hude motnje v delovanju organskih sistemov zaradi neustreznega odziva telesa na okužbo. Ključno vlogo pri pravočasnem prepoznavanju in zdravljenju tega stanja ima diplomirana medicinska sestra, saj spremlja vitalne znake, aplicira tekočine, antibiotike in uporablja različne ocenjevalne lestvice ter je pogosto prva, ki opazi zgodnje opozorilne znake in spremembe. Ti lahko vključujejo spremembe v zavesti, hemodinamske in respiratorne nepravilnosti ter laboratorijske kazalnike vnetja.
Metode: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu literature, izvedenem oktobra 2024, z uporabo podatkovnih baz PubMed, Google Učenjak, Cobiss in ScienceDirect. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku, ki je bila povezana s področjem raziskovanja vloge diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika s septičnim šokom. Za namen raziskave smo uporabili literaturo znanstveno-raziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu in je bila objavljena v časovnem obdobju od januarja 2014 do oktobra 2024.
Rezultati: Na podlagi raziskovalne strategije iskanja s pomočjo ključnih besed smo pri pregledu literature pridobili 916 zadetkov iz različnih znanstvenih baz. V naslednjem koraku smo pregledali naslove in povzetke člankov ter izločili 820 člankov. Po tem pregledu smo nato pregledali vsebinsko še 96 člankov in jih 81 dodatno izključili. Končnih 15 zadetkov smo na koncu podrobno analizirali ter jih vključili v končno analizo. Na podlagi ugotovitev raziskav smo jih razporedili v štiri kategorije.
Razprava: Diplomirane medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju septičnega šoka, saj so pogosto prve, ki opazijo simptome, vendar njihova uspešnost ni povsod optimalna. Znanje o sepsi in septičnem šoku je med sestrami zmerno, pri čemer le manjši delež pravilno opredeli stanje. Izkušnje, izobrazba in namensko financiranje izobraževanj izboljšujejo prepoznavanje, a v nekaterih okoljih primanjkuje poznavanja diagnostičnih orodij. Triažne medicinske sestre so pogosto zelo uspešne pri aktivaciji protokolov za zgodnjo obravnavo. Na uspešnost intervencij vplivajo strokovna usposobljenost, delovne izkušnje in skladnost s kliničnimi smernicami. Redna izobraževanja, zlasti simulacije, povečujejo samozavest in natančnost pri izvajanju ukrepov, prav tako imajo velik pomen izkušnje, saj izkušene sestre hitreje prepoznajo znake in učinkoviteje sledijo protokolom. Standardizirane klinične poti izboljšujejo skladnost z ukrepi in zmanjšujejo umrljivost, vendar je uspeh odvisen tudi od kadrovske organizacije. Preobremenjenost sester povečuje tveganje za napake in zamude, medtem ko ustrezno število osebja in dostop do diagnostičnih orodij, kot so hitri testi, izboljšujeta izide. Tehnološke rešitve in multidisciplinarni pristop dodatno podpirajo učinkovitost obravnave septičnega šoka.
Ključne besede: sepsa, septični šok, septični bolnik, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 124; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. |
7. KOMUNIKACIJA Z DIALIZNIM PACIENTI: IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI OSKRBEPatricija Miklavčič Hribernik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ledvice ležijo za potrebušnico na vsaki strani hrbtenice. Vsaka ledvica je velika približno 12 cm in tehta okrog 150 g. Glavne naloge ledvice so uravnavanje elektrolitov, uravnavanje kislinsko-baznega ravnovesja, izločanje presnovnih proizvodov ter tvorba in izločanje hormonov. Zaradi staranja prebivalstva se povečuje število ledvičnih obolenj. Zdravljenje kronične ledvične bolezni je možno na tri načine: s hemodializo, peritonealno dializo in presaditvijo ledvic. Pacienti, ki se zdravijo s hemodializo, so odvisni od dializnega aparata in zdravstvenega osebja. Komunikacija med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev je temeljni in pomemben del zdravstvenega varstva. Namen raziskave je preučiti kakovost in izzive komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem ter identificirati priložnosti za izboljšanje komunikacijskih praks, ki bi prispevale k boljši oskrbi in večjemu zadovoljstvu pacientov.
Metode: Uporabili smo kvalitativni pristop. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje strokovne in znanstvene literature smo pripravili vprašanja za polstrukturiran poglobljeni intervju. V vseh fazah smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo tematsko analizirali. V raziskavi je sodelovalo dvanajst oseb v zdravstveni ustanovi, ki se zdravijo s hemodializo.
Rezultati: Ugotovili smo, da imajo večinoma vsi podobne izkušnje v komunikaciji z medicinskimi sestrami in informiranostjo o samem poteku dializnega zdravljenja. Intervjuvanci so podali ustrezne odgovore. Diplomska naloga nudi dragocen vpogled v doživljanje komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem, predvsem medicinskimi sestrami.
Razprava: Identificirani dejavniki učinkovite komunikacije lahko pomagajo oblikovati smernice za izboljšanje komunikacijskih veščin zdravstvenega osebja. Na podlagi predlogov pacientov za izboljšave lahko zdravstvene ustanove razvijejo konkretne ukrepe za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in pacientovega zadovoljstva.
Ključne besede: pacient, komunikacija, ledvična bolezen, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2025; Ogledov: 247; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,29 MB) |
8. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SKRBI ZA ZDRAVJE OTROKA IN MATERE V PRVEM LETU ŽIVLJENJAAna Jerant, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Glavni/Izpostavljeni problem je pomanjkanje ustrezne in prilagojene podpore za družine z novorojenčki. Oskrba na domu je individualiziran pristop in se razlikuje od institucionalne oskrbe. Pomanjkanje znanja o dojenju ter težave pri vzpostavljanju dojenja, oskrbi novorojenčkov in preprečevanju zdravstvenih težav so lahko posledica neudeleževanja materinske šole in nezadostnega števila preventivnih obiskov socialno ogroženih družin. Na preventivnih obiskih pogosto ne pokrivajo vseh bistvenih tematik. Na zdravstveno varnost dojenčkov in zaupanje staršev vplivata tudi pomanjkanje usklajenosti
med zdravstvenimi službami in neindividualiziran pristop. Namen raziskave je preučiti vlogo patronažne medicinske sestre pri skrbi za zdravje otroka in matere v prvem letu življenja. Cilji so opredeliti ključne naloge patronažne medicinske sestre pri skrbi za otroka v prvem letu
življenja; preučiti pomen vloge patronažne medicinske sestre pri psihološki podpori materam v prvem letu po porodu; analizirati prispevek patronažnih obiskov k zdravstveni vzgoji staršev o pravilni skrbi za dojenčka; identificirati najpogostejše izzive, s katerimi se srečujejo
patronažne medicinske sestre pri izvajanju svojega dela z otroki; ugotoviti, kako patronažne medicinske sestre podpirajo dojenje in prehrano dojenčka v prvem letu življenja.
Metoda: Uporabljen je bil kvalitativen raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela bodo zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za
zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski in je vključeval patronažne medicinske sestre, ki imajo več kot tri leta delovnih izkušenj. Raziskava je potekala decembra leta 2024.
Rezultati: Ker z obiski pogosto ni mogoče predati vseh zahtevanih informacij, so patronažne medicinske sestre staršem ponudile svoje osebne telefonske številke, kamor jih lahko kadarkoli pokličejo in jim zaupajo svoje težave. Tako so jim patronažne sestre lažje dostopne. Novi starši se najpogosteje srečujejo s pomanjkanjem informacij in pomoči pri zdravstveni negi. Prav tako so patronažne medicinske sestre poudarile potrebo po strokovni pomoči in sočutni komunikaciji pri reševanju poporodnih vprašanj, zlasti na temo duševnega zdravja mater.
Razprava: V raziskavi je sodelovalo šest patronažnih medicinskih sester. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo patronažne medicinske sestre pomembno vlogo pri skrbi za zdravje otroka in matere v prvem letu življenja, nudijo pomoč pri dojenju, negi novorojenčka in dojenčka ter
spodbujajo zdrav življenjski slog. Delo na domu zahteva prilagojen pristop, saj nikoli ne vedo, kaj jih čaka. Ustvariti morajo dober odnos in zaupanje s starši. Patronažne medicinske sestre pri družinah z večjimi potrebami, vključno z mamami, ki se ukvarjajo s težavami z duševnim zdravjem, ali z nedonošenčki opravljajo več preventivnih obiskov. Poudarile so, da je preventivnih obiskov več kot dovolj, saj imajo z novimi smernicami možnost, da si obiske razporejajo same in lahko težavnim otrokom namenijo več obiskov glede na kriterije ranljivosti. Ti preventivni obiski, ki jih izvajajo, jim omogočajo zgodnje odkrivanje težav. Prav tako imajo ključno vlogo pri dojenju, uvajanju čvrste hrane in samem svetovanju o zdravi
prehrani. Patronažne sestre izvajajo prilagojen pristop, upoštevajo specifične zahteve vsake družine in omogočajo ciljno svetovanje. Da se zagotovi celostna oskrba, je potrebno dobro sodelovanje tako s starši kot tudi s pediatri, psihologom in drugimi zdravstvenimi delavci.
Izvajati je treba presejalne teste za poporodno depresijo, kot je Edinburški vprašalnik, saj se na ta način ponudi ustrezna pomoč materam, ki se borijo s težavami z duševnim zdravjem.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, novorojenček, dojenček, duševno zdravje mater.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,20 MB) |
9. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MLADOSTNIKU S SAMOPOŠKODBENIM VEDENJEMAmadej Puž, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri obravnavi mladostnikov s samopoškodbenim
vedenjem je ključnega pomena za uspešno prepoznavanje, razumevanje in obvladovanje tega vedenja.
Samopoškodbeno vedenje je pogosto način, s katerim mladostniki izražajo notranje stiske, kot so
čustvena bolečina, stres, depresija ali težave z identiteto. Mladostniki, ki se ukvarjajo s
samopoškodbenim vedenjem, pogosto niso sposobni obvladati svojih čustev ali se soočiti s svojimi
težavami na druge načine. Vloga medicinske sestre se torej ne nanaša le na neposredno obravnavo
mladostnikov, temveč vključuje tudi prepoznavanje širših dejavnikov, ki vplivajo na mlade in njihova
dejanja. Namen raziskave je raziskati vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Cilji raziskave so ugotoviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem, predstaviti terapevtske pristope, ki so pri obravnavi mladostnikov najučinkovitejši, raziskati in preučiti najpogostejše dejavnike tveganj za samopoškodbeno vedenje pri mladostnikih in raziskati znake (poškodb) na katere mora biti medicinska sestra pozorna pri prepoznavanju samopoškodbenega vedenja pri mladostnikih.
Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela.
Za zbiranje podatkov je bila uporabljena predloga za polstrukturiran intervju. Raziskava je potekala od
februarja do marca 2025. Vzorec je bil namenski in vključuje šest diplomiranih medicinskih sester, ki
sodelujejo pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Pri zbiranju in obdelavi podatkov
smo upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V deskriptivnem delu smo pridobili strokovno in
znanstveno literaturo v domačem slovenskem in tujem angleškem jeziku.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim
vedenjem najpogostejše oblike opisujejo kot telesne poškodbe, predoziranje s prepovedanimi
substancami in čustvene spremembe. Vloga medicinskih sester pri mladostnikih, ki se samopoškodujejo,
je predvsem poudarjena na pridobivanju zaupanja in ustrezni ne obsojajoči komunikaciji ter strokovni
podpori. Zdravstveni delavci imajo pri takih mladostnikih izjemno pomembno vlogo, saj so največkrat
prvi, ki navežejo stik z njimi in jim nudijo občutek varnosti in sprejetosti ter možnosti, da se nam
odprejo in povejo svoje notranje stiske.
Razprava: Vloga medicinskih sester pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem je zelo
pomembna. Pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem je ključnega pomena ustrezen
terapevtski pristop, ki omogoča hitro in strokovno pomoč. Poudarek je na empatiji in terapevtskem
pogovoru. Prav tako imajo pomembno vlogo, saj so največkrat prve, ki prepoznajo znake in s hitrim
ukrepanjem zagotovijo strokovno obravnavo. Najpogostejši dejavniki tveganj za nastanek
samopoškodbenega vedenja so travmatske izkušnje iz otroštva, nizka samopodoba, prisotnost duševnih
motenj ter socialni družinski dejavniki, kot so lahko zlorabe ali ločitev staršev. Medicinske sestre morajo
biti še posebej pozorne na več znakov samopoškodbenega vedenja, kot so fizični znaki, vedenjski in
čustveni. Najpogostejši so rezanje kože in udarjanje samega sebe, zažiganje delov kože in spremembe
v vedenju. Vloga medicinske sestre pri takih mladostnikih je ključnega pomena, saj je vključevanje
strokovnega multidisciplinarnega tima in svojcev v samo zdravljenje ključ za uspeh.
Ključne besede: medicinska sestra, mladostnik, samopoškodovanje, samopoškodbeno vedenje
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 381; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,14 MB) |
10. OBRAVNAVA PACIENTA Z MIŠIČNO DISTROFIJOMartina Ranova, 2025, diplomsko delo Opis: Mišična distrofija je neozdravljiva bolezen, za katero je značilno propadanje mišičnega tkiva in njegovo nadomeščanje z maščevjem in vezivnim tkivom, kar sčasoma vodi v delno ali popolno ohromelost. Zdravljenje je simptomatsko. Ti bolniki potrebujejo pomoč svojcev, osebnih asistentov ali institucionalno varstvo. Namen raziskave je bil preučiti obravnavo teh pacientov. Raziskovali smo, kako medicinska sestra ocenjuje njihove potrebe v zdravstveni obravnavi, z osredotočenostjo na izzive medicinskih sester, pogoste zaplete pri dolgotrajni negi in najpogostejše negovalne aktivnosti.
Uporabili smo kvalitativno raziskovalno metodo z opisnim pritopom. Na osnovi pregleda tuje ter domače literature in podatkovnih baz COBISS, PubMed, Google Sholar in dLib smo oblikovali polstruktruriran intervju. Pri zbiranju in obdelavi podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. V raziskavo smo vključili pet medicinskih sester in enega zdravstvenega tehnika z najmanj enoletnimi izkušnjami pri obravnavi bolnikov z mišično distrofijo. Pridobljene rezultate smo analizirali kvantitativno, odgovore prikazali v tabele, jih kodirali in interpretirali.
Intervjuvanci zaznajo najpogostejše zaplete pri dolgotrajni rehabilitacijski negi pacienta z mišično distrofijo in poznajo ustrezne preventivne intervencije. Seznanjeni so z metodami ocenjevanja zdravstvenega stanja in najpogostejšimi aktivnostmi v okviru rehabilitacijske nege.
Ključne besede: MIŠIČNA DISTROFIJA, MEDICINSKA SESTRA, REHABILITACIJSKA NEGA.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 369; Prenosov: 14
Celotno besedilo (799,89 KB) |
