Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Policijski postopki z migranti - nevarnosti diskriminacije
Dejan Ravš, 2016

Abstract: Policisti mnogihdržav se pri opravljanju svojega poklica pogosto srečujejo z migrantiin migracijami, ki so lahko regularne ali neregularne. Z njimi imajo postopke med opravljanjem kontrole cestnega ali drugega prometa, med nadzorom državne meje, med vzdrževanjem javnega reda in miru, med preiskovanjem kaznivih dejanjter ob drugih priložnostih, ki jih narava policijskega dela zahteva. V postopkih z migranti pa policisti lahko oziroma policisti smejo, glede na okoliščine, uporabljati tudi zakonsko predpisana pooblastila. Med uporabo pooblastil morajo paziti, da le teuporabljajo samo in izključno v skladu z zakonskimi določili, saj bi s prekoračitvijo le teh lahko posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavedamo se, da so tudi policisti dovzetni na družbene vplive, zato se tudi policistom lahko zgodi, da zaradi svojih pogledov in prepričanj, ki so se jim izoblikovali tekom njihovega življenja, podležejo skušnjavam in med opravljanjem svojega poklica naredijo napake. V kolikor gre za manjše napake, ki se jih nekako da odpraviti ali popraviti, to niti ni takšna težava, v kolikor pa so te napake takšne narave, da so zaradi njih kršenečlovekove pravice in temeljne svoboščine, pa za le te ni opravičila. Med takšne neoprostljive in nedopustne napakespada tudi diskriminacija.Prav temu problemu se bomo posvetili med raziskovanjem teme magistrske naloge,ki se nanaša na diskriminacijo policistov med njihovimi postopki z migranti.Pri tem se bomo osredotočili na vzroke, zakaj do takšnih postopkov prihaja in na kakšen način lahko policistidiskriminacijo protimigrantom izkazujejo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migranti, policija, diskriminacija, ilegalni prestopi, državne meje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 2491; Downloads: 125
.pdf Fulltext (2,32 MB)

2.
Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migraciji
Stanislav Sobočan, 2016

Abstract: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Found in: ključnih besedah
Keywords: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 2812; Downloads: 127
.pdf Fulltext (1,62 MB)

3.
4.
5.
Modeliranje procesov obravnave migrantov v Sloveniji
Urška Dolenc, 2017

Abstract: Živimo v svetu, v katerem nam procesi, postopki in rutine vsakdanjega vedenja predstavljajo neko nujo oziroma način življenja. Ali se za njih odločimo prostovoljno in jih vključimo v izvajanje vsakodnevnih opravil ali pa so to uradna pravila, ki se morajo izvajati v nekem zaporedju in določajo način opravljanja nekega procesa, pa je velika razlika. Eno nam omogoča osebni razvoj in lažje doseganje osebnih ciljev, drugo pa omogoča mirno in urejeno vodenje države in s tem varen vsakdanjik njenih državljanov. Pričujoča diplomska naloga opisuje tematiko migracij in begunskih tokov v obdobju tako imenovanega pojava »arabske pomladi«, ki je posameznike v iskanju varnosti peljala po številnih nevarnih poteh do Evrope, ki je obljubljala boljše pogoje za življenje. Med svojim potovanjem so le-ti prečkali tudi Slovenijo. Naloga se osredotoča na procese obravnave migrantov v Sloveniji v obdobju od septembra 2015 do marca 2016 in njihovo modeliranje s pomočjo TAD-metodologije.
Found in: ključnih besedah
Keywords: migranti, begunci, pot v Evropo, proces obravnave, modeliranje, TAD
Published: 24.08.2018; Views: 2697; Downloads: 111
.pdf Fulltext (1,40 MB)

6.
Prečkanje morske meje EU - schengen, slepi potniki in migranti
Martina Dodič, 2019

Abstract: Schengenski režim je pravni red, vpeljan z uveljavitvijo dveh mednarodnih sporazumov, sklenjenih v luksemburški vasici Schengen. Namena sporazumov sta odprava notranjih mejnih kontrol za vse osebe, ki se nahajajo znotraj meja držav EU, in krepitev skupnih zunanjih meja z nečlanicami oz. tako imenovanimi tretjimi državami. Svobodno gibanje na ozemlju držav članic zahteva okrepljeno sodelovanje organov, ki izvajajo varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na kopnem in na morju. Kontrola morske površine in mejni prehodi na morju zahtevajo izjemno pripravljenost organov pregona in mednarodno sodelovanje. Največja grožnja čolnov, ki prevažajo migrante iz Afrike, je poskušanje doseči evropske meje, enako kot velja za slepe potnike, ki počnejo isto, vendar na drugačne načine. Ne toliko zaradi njihove fizične prisotnosti na krovu plovila in posadke, temveč zaradi posledic korakov, ki jih naredijo na zemlji EU. Toda sodelovanje, razumevanje in izmenjava informacij med različnimi stranmi je še en pomemben korak k nadzoru problematike slepih potnikov in migrantov. Kljub najboljšim usklajenim prizadevanjem na ladji, pristaniških terminalih, podjetij, drugih organizacij in držav bo določenim posameznikom občasno še vedno uspelo doseči cilj. Vendar pa bi bilo mogoče zmanjšati pogostost takšnih oseb, in sicer z onemogočanjem dostopa na ladje, ter narediti svet bolj hvaležen za vse.
Found in: ključnih besedah
Keywords: nelegalni migranti, meja na morju, schengenska meja, slepi potniki
Published: 30.10.2019; Views: 1449; Downloads: 99
.pdf Fulltext (1,31 MB)

7.
Integracija migrantov
Eva Černigoj, 2018

Abstract: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe. Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili, smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov. Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Found in: ključnih besedah
Keywords: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita
Published: 26.07.2021; Views: 380; Downloads: 9
URL Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0 sec.
Back to top